Pozdravljeni,
Smo družba d.o.o., ki bi izplačala lastnikom vmesne dividende. Zanima me ali je možno naslednje: npr. dobiček iz preteklih let znaša 10.000, družbenikov je 5. Ob koncu leta se pričakuje bistveno večji dobiček npr. 30.000 €. Ali se lahko izplača večji znesek dividend kot bo znašal dobiček ob koncu leta ali se tega pri d.o.o.-ju ne sme preseči? Npr. da bi skupni znesek dobička znašal 40.000 €, družbenikom bi se pa izplačalo 50.000 €? Kako je z izplačilom vmesnih dividend, ker se točno ne ve koliko bo dobiček ob koncu leta?
Izplačilo vmesnih dividend d.o.o.
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Izplačilo vmesnih dividend d.o.o.
V d.o.o.-ju se sme izplačati bilančni dobiček ugotovljen v računovodskih izkazih za konkretno leto. To pomeni, da se sme izplačati nerazporejen dobiček iz preteklih let (ki se predtem razporedi na izplačilo deležev v dobičku), medtem ko se tekoči dobiček iz leta 2015 razporedi in izplača, ko je ugotovljen. To je praviloma v naslednjem letu.
Vmesne dividende se sme izplačati le v delniških družbah, izplačilo udeležbe na dobičku v d.o.o.-jih pa tega pojma ne poznajo.
lp
Vmesne dividende se sme izplačati le v delniških družbah, izplačilo udeležbe na dobičku v d.o.o.-jih pa tega pojma ne poznajo.
lp
Re: Izplačilo vmesnih dividend d.o.o.
To ne bo držalo. Vmesne dividende se lahko izplačajo, vendar je omejitev zneska. Berite 232. člen ZGD-1.
Poslovodstvo lahko izplača vmesno dividendo le, če predhodni obračun za preteklo poslovno leto izkazuje čisti dobiček. Za vmesno dividendo se sme izplačati največ polovica zneska, ki ostane od predvidenega čistega dobička po oblikovanju rezerv iz dobička, ki jih je treba oblikovati po zakonu ali statutu. Prav tako znesek vmesnih dividend ne sme preseči polovice bilančnega dobička iz prejšnjega leta
Poslovodstvo lahko izplača vmesno dividendo le, če predhodni obračun za preteklo poslovno leto izkazuje čisti dobiček. Za vmesno dividendo se sme izplačati največ polovica zneska, ki ostane od predvidenega čistega dobička po oblikovanju rezerv iz dobička, ki jih je treba oblikovati po zakonu ali statutu. Prav tako znesek vmesnih dividend ne sme preseči polovice bilančnega dobička iz prejšnjega leta
Re: Izplačilo vmesnih dividend d.o.o.
silba, 232. čl velja za dd.
Re: Izplačilo vmesnih dividend d.o.o.
Komentar ZGD-1 (Zabel, GV Založba, 2007) - tega imam trenutno v pisarni. V ZGD-1 konkretnih določb o delitvi vmesnega dobička pri d. o. o. ne najdemo, v omenjenem komentarju pa je zapisano, da ni prepovedan sklep družbenikov, da se izplača določen znesek na račun bilančnega dobička že pred njegovo utemeljitvijo. Vendar je tudi pojasnjeno, da se tak sklep sprejme ob utemeljenem predvidevanju, da bo dobiček ustvarjen, in le ob razumnem času pred razdelitvijo. Zabel (prav tam) tudi navaja, da morajo v primeru, ko po zaključku poslovnega leta dobiček ni bil ustvarjen, družbeniki izplačane zneske po sklepu o vmesni delitvi dobička vrniti. Glejte nove člene v ZGD-1I na to temo.
Re: Izplačilo vmesnih dividend d.o.o.
S spremembo ZGD v letu 2015 je vsaj na papirju možno izplačati delež na dobičku d.o.o.-ja, saj 494. člen ZGD-ja sicer govori, da imajo družbeniki pravico do deleža pri bilančnem dobičku, ki je ugotovljen v letni bilanci…….ČE DRUŽBENA pogodba ne določa drugače. In to dikcijo člena bodo družbeniki uporabljali, ko si bodo hoteli izplačati dobiček, ki še ni niti ugotovljen, niti ga kako drugače ne bo mogoče dovolj eksaktno predvideti. Vračilo preveč izplačanega dobička, o katerem govori 497. člen, pa bo podrejeno določilom prvega odstavka 495. člena: ohranjanju osnovnega kapitala.
Če bo izplačilo dobička večje kot pa je le-ta ugotovljen v letni bilanci, ostaneta tako osnovni kapital kot tudi vezane rezerve, nespremenjene. Računovodsko gledano bo nastala terjatev do družbenikov (ki bi po vsebini ustrezala »danemu posojilu«). Od tu naprej pa je variacij na to temo veliko……. In, če je zagotovljeno premoženje, že izplačanega dobička ne bodo vračali, presežek izplačila pa gre na račun dobičkov v naslednjih letih????
Menim, da prvi odstavek 495. člena ZGD-ja ni namenjen temu primeru, ampak predvsem primerom, ko se je takoj ob ustanovitvi družbe »izplačal« znesek osnovnega kapitala kot posojilo družbeniku. Jasno je, da družba v bistvu nima nobenega premoženja za ohranjanje osnovnega kapitala. Ko pa družba že nekaj let posluje, pa verjamem, da ima premoženja več kot je minimalni znesek osnovnega kapitala in vezanih rezerv (7.500 + 750= 8.250)
In sedaj copy določenih členov ZGD-ja:
494. člen
(razdelitev bilančnega dobička)
(1) Družbeniki imajo pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače.
(2) Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.
497. člen
(vračilo dobička)
Družbeniki niso v nobenem primeru dolžni vrniti zneskov, ki so jih v dobri veri dobili kot delež pri dobičku, razen v primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena.
496. člen
(vračilo prepovedanih plačil)
(1) Plačila, ki so opravljena v nasprotju s prejšnjim členom, je treba družbi vrniti.
495. člen
(ohranjanje osnovnega kapitala)
(1) Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen.
lp
Če bo izplačilo dobička večje kot pa je le-ta ugotovljen v letni bilanci, ostaneta tako osnovni kapital kot tudi vezane rezerve, nespremenjene. Računovodsko gledano bo nastala terjatev do družbenikov (ki bi po vsebini ustrezala »danemu posojilu«). Od tu naprej pa je variacij na to temo veliko……. In, če je zagotovljeno premoženje, že izplačanega dobička ne bodo vračali, presežek izplačila pa gre na račun dobičkov v naslednjih letih????
Menim, da prvi odstavek 495. člena ZGD-ja ni namenjen temu primeru, ampak predvsem primerom, ko se je takoj ob ustanovitvi družbe »izplačal« znesek osnovnega kapitala kot posojilo družbeniku. Jasno je, da družba v bistvu nima nobenega premoženja za ohranjanje osnovnega kapitala. Ko pa družba že nekaj let posluje, pa verjamem, da ima premoženja več kot je minimalni znesek osnovnega kapitala in vezanih rezerv (7.500 + 750= 8.250)
Kaj je razumni čas pred razdelitvijo? Je to mesec maj poslovnega leta, je to mesec september poslovnega leta ali je to npr. mesec december, ko so že skoraj znani rezultati poslovanja in od tod tudi čisti dobiček, ki je namenjen razdelitvi, ni pa še skupščine, ki sprejme letno poročilo in odloča o tem, kako se uporabi bilančni dobiček.silba napisal/-a:Vendar je tudi pojasnjeno, da se tak sklep sprejme ob utemeljenem predvidevanju, da bo dobiček ustvarjen, in le ob razumnem času pred razdelitvijo.
In sedaj copy določenih členov ZGD-ja:
494. člen
(razdelitev bilančnega dobička)
(1) Družbeniki imajo pravico do deleža pri bilančnem dobičku, kakor je ta ugotovljen v letni bilanci, če družbena pogodba ne določa drugače.
(2) Dobiček se deli sorazmerno z višino poslovnih deležev, če družbena pogodba ne določa drugače.
497. člen
(vračilo dobička)
Družbeniki niso v nobenem primeru dolžni vrniti zneskov, ki so jih v dobri veri dobili kot delež pri dobičku, razen v primeru iz prvega odstavka prejšnjega člena.
496. člen
(vračilo prepovedanih plačil)
(1) Plačila, ki so opravljena v nasprotju s prejšnjim členom, je treba družbi vrniti.
495. člen
(ohranjanje osnovnega kapitala)
(1) Premoženje, ki je potrebno za ohranitev osnovnega kapitala in vezanih rezerv, se družbenikom ne sme izplačati. V premoženje, ki je potrebno za ohranitev najnižjega zneska osnovnega kapitala iz 475. člena tega zakona, se ne štejejo posojila družbe družbeniku ali poslovodji ali njegovemu družinskemu članu, kot je opredeljen v sedmem odstavku 38.a člena tega zakona, ali pravni osebi, v kateri ima družbenik ali poslovodja ali njegov družinski član ali vsi skupaj najmanj desetino upravljavskih pravic. Pravni posel, ki ni sklenjen v skladu s prejšnjim stavkom, je ničen.
lp