Zaposlitev pri dveh delodajalcih.

[KatarinaG]

[meurs]

Kaj pa če bi se dogovorili, da vam 40% malice daje eden delo. in drugi 60%. Menim, da davčni problem, če bi dobili obe malisi in presegli 6,12 eur - davčni maksimum.

[vesnak]

[quote="meurs"]Kaj pa če bi se dogovorili, da vam 40% malice daje eden delo. in drugi 60%. Menim, da davčni problem, če bi dobili obe malisi in presegli 6,12 eur - davčni maksimum.[/quote]

davčni maximum je mišljen pri enem davčnem delodajalcu?

[novica]

" kajti eni pravijo da sem pri obeh opravičena do malice ker pri obeh delam več kot 4 ure na dan, --- tako je prav !!!

[KatarinaG]

Kje lahko o tem kaj več preberem, da jim pokažem, da sem pri obeh upravičena. Kdo mi lahko pomaga. Prosim za odgovor. Hvala

[helianthus]

Odvisno od zneska, ki ti ga delodajalca izplačujeta. Skupni znesek za malico na dan, ki ga prejmeš od obeh delodajalce skupaj, ne sme presegati 6,12 € na dan, oziroma če presega, je treba od razlike nad 6,12 € obračunati prispevke in davke. Obenem pa ne sme biti nižji od zneska, ki ga določa vaša panožna kolektivna pogodba.

Poglej si Zakon o delovnih razmerjih (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? ... evilka=784), 66. člen in 130. člen, ter Zakon o dohodnini (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp? ... vilka=2538), 31. člen, 44. člen in 100. člen.

[novica]

"Skupni znesek za malico na dan, ki ga prejmeš od obeh delodajalce skupaj, ne sme presegati 6,12 € na dan, oziroma če presega, je treba od razlike nad 6,12 € obračunati prispevke in davke."

Se ne strinjam.
Vsak delodajalec je zase dolžan plačati prehrano in če plača za 4 ure do 6,12, je davčno priznano.
Nikjer ni predpisano, da je 6,12 skupni dnevni maksimum;
niti ni predpisano, da bi se delodajalca morala usklajevati in obveščati glede prehrane.
Citirani člen ZDR govori samo o usklajevanju glede dopusta in ne glede stroškov prehrane (niti prevoza na delo !!, kar je vzporedno vprašanje!! - tudi drugi vam mora plačati prevoz!). lp

PS Tudi če ima redno zaposleni še "popoldanski" sp, ima za 4 ure "popoldanskega" dela davčno priznanih 6,12 e prehrane.

[helianthus]

44. člen ZDoh-2
(dohodek iz delovnega razmerja, ki se ne všteva v davčno osnovo)
(1) V davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja se ne vštevajo:
3. povračila stroškov v zvezi z delom, kot so prehrana med delom, stroški prevoza na delo in z dela in terenski dodatek, pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada, ter nadomestilo za ločeno življenje do višine, ki jo določi vlada;

Jaz iz tega razumem, da noben zavezanec za dohodnino ne more iz davčne osnove izločiti zneska za prehrano, ki presega višino, ki jo določi vlada - ta višina pa je trenutno 6,12 € na dan. Torej tudi tisti, ki poleg redne zaposlitve opravlja še dopolnilno dejavnost, si ne sme dati med davčno priznane stroške prehrano, ki skupaj s tisto iz delovnega razmerja presega 6,12 € na dan. Če v službi dobi na primer 5 € za prehrano, si lahko pri dopolnilni dejavnosti uveljavlja še maksimalno 1,12 € davčno priznanega stroška za prehrano za vsak delovni dan.
Pripada pa še dodatna prehrana v maksimalni višini 0,76 € za vsako uro dela nad 8 ur, če dela več kot 10 ur na dan. Če torej dela 10 ur, mu dodatna prehrana ne pripada; če pa dela 12 ur, mu pripada dodatna prehrana v višini 3,04 € (za 4 ure po 0,76 €).

Upam, da se bo oglasil še kakšen strokovno bolje podkovan in razložil, kako je s tem tolmačenjem zakonodaje.

[novica]

Si me prepričal(a), čeprav se v praksi dela drugače.

Če se vrnemo k osnovnemu problemu Katarine, da ji drugi delodajalec
ne plačuje prehrane, sem prepričana, da ji mora v skladu s KP - enako kot da bi bila zaposlena samo pri njem.
Samo - za tiste 4 dni od 5, za katere je plačal že prvi delodajalec,
mora potem od morebitnega razlike nad 6,12 € obračunati prispevke in davke.
To pa za sabo potegne medsebojno obveščanje oz. Katarina bi morala drugemu posredovati obračun prehrane od prvega delodajalca.

Vprašanje pa je, v koliko primerih bi sploh prišlo do presežka : nekatere KP imajo določilo (ki bi moralo biti že v samem ZDR!!!), da v primeru deljene zaposlitve pri dveh delodajalcih vsak plača sorazmeren del, nekatere, da se plača samo sorazmeren del glede na ure (recimo za štiri ure polovico - ne glede, če je zaposlen še kje drugje ali ne).
Odvisno pa je seveda še od akta firme, če je ugodnejši.

Katarina, preveri kolektivne pogodbe in interne akte obeh, zlasti drugega delodajalca!

PS Glede prevoza pa ni te dileme - tudi drugi ti mora plačati. lp

[KatarinaG]

Hvala vsem.

Dilema je samo okrog malice. Za prevoz so rekli, da mi ga bodo plačali za malico pa da mi jo bodo plačali samo za en dan. Tak da nevem kako jim naj to dopovem, da me pripada v obeh primerih.

Hvala

[slovan]

Torej tudi tisti, ki poleg redne zaposlitve opravlja še dopolnilno dejavnost, si ne sme dati med davčno priznane stroške prehrano, ki skupaj s tisto iz delovnega razmerja presega 6,12 € na dan. Če v službi dobi na primer 5 € za prehrano, si lahko pri dopolnilni dejavnosti uveljavlja še maksimalno 1,12 € davčno priznanega stroška za prehrano za vsak delovni dan.

Za zaposlenega (za njega delodajalec kot izplačevalec dohodka) se pri višini povračila za prehrano upošteva davčna uredba tako, da se do predpisanega zneska ne poveča davčna osnova dohodka iz delovnega razmerja (npr. prehrana 6,12€ ob izpolnjevanju pogoja 4ure dela ali več...)
Zasebnik (opravljanje dejavnosti) upošteva med odhodki višino določenih stroškov iz uredbe v skladu s 57. členom zakona o dohodnini, pri čemer upošteva tudi pogoje (pri prehrani npr. da opravlja dejavnost 4 ure ali več itd.):
Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca po tem poglavju, se priznajo pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
2. stroški prehrane med delom,
3. stroški prevoza na delo in z dela,
4. stroški dela na terenu.
lp
lp

[novica]

Hvala vsem.

Dilema je samo okrog malice. za malico pa da mi jo bodo plačali samo za en dan. Tak da nevem kako jim naj to dopovem, da me pripada v obeh primerih. Hvala

Pokaži jim 65. in 130. čl. ZDR - vsak (tudi delni) delodajalec mora plačati prehrano glede na ure zaposlitve , če so izpolnjeni pogoji iz zakona in KP.
To nima neposredne povezave s tem, če je (v celoti ali delno) obdavčeno in oprispevkano ter če oz. kako tudi prvi delodajalec plača prehrano. lp