Dolgoročno posojilo direktorju
Moderator: Mirko Zbačnik
Dolgoročno posojilo direktorju
Ali družba lahko odobri dolgoročno posojilo direktorju? Kaj to pomeni z davčnega vidika?
Kolikor je meni znano lahko, vendar po tržni obrestni meri, ki ne sme biti nižja od medbančnih obresti (ali ponderirane obr mere?)
Me pa bega določba ZDDPO, ki pravi, da je potrebno v obdobju poslovnega leta vrniti vsaj 40% kredita, ki ga je dobil tem poslovnem letu, v nasprotnem se obračunava dohodnina.
Sigurno je tu kar nekaj mojstrov, ki veliko več vedo o tej temi
LP
A
Me pa bega določba ZDDPO, ki pravi, da je potrebno v obdobju poslovnega leta vrniti vsaj 40% kredita, ki ga je dobil tem poslovnem letu, v nasprotnem se obračunava dohodnina.
Sigurno je tu kar nekaj mojstrov, ki veliko več vedo o tej temi
LP
A
Pozdravljeni!
V gornjem odgovoru je najbrž res tipkarska napaka glede odstotka in citiranja zakona.
Če je direktor hkrati tudi lastnik deleža ali pa družinski član imetnika deleža, potem zanj veljajo določbe Zakona o dohodnini (79. člen). V primeru, da vsako leto od nastanka dolga (torej koledarsko leto) ne poravna 20% dolga, se mu ta del smatra kot dividendam podoben dohodek in je potrebno obračunati in plačati davek/davčni odtegljaj po stopnji 20%.( Kar je povedano velja še za leto 2006, od 01.01.2007 velja nova zakonodaja). Obresti morajo biti obračunane najmanj v višini tržne obrestne mere - priznane obrestne mere, ki velja za povezane osebe. Kolikor niso obračunane v tej višini, je potrebno povečati davčno osnovo pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.
Če je direktor le zaposlena oseba, pa je potrebno upoštevati tiste določbe Zakona o dohodnini, ki se nanašajo na boniteto:
3. točka 2 odstavka 27. člena: posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne. Tržna obrestna mera je priznana obrestna mera, ki jo objavi minister pristojen za finance.
Neobračunavanje obresti (in tudi po stopnji, ki je nižja od tržne) vpliva tudi na davek od dohodkov pravnih oseb, saj mora pravna oseba povečati svojo davčno osnovo za znesek neobračunanih obresti ali premalo obračunanih obresti zaposlenemu. Prav tako je potrebno upoštevati tudi nepriznavanje odhodkov za prispevke delodajalca, ki se obračunajo od bonitete. Tudi odpis dolga zaposlenemu je davčno nepriznan odhodek.
LP
V gornjem odgovoru je najbrž res tipkarska napaka glede odstotka in citiranja zakona.
Če je direktor hkrati tudi lastnik deleža ali pa družinski član imetnika deleža, potem zanj veljajo določbe Zakona o dohodnini (79. člen). V primeru, da vsako leto od nastanka dolga (torej koledarsko leto) ne poravna 20% dolga, se mu ta del smatra kot dividendam podoben dohodek in je potrebno obračunati in plačati davek/davčni odtegljaj po stopnji 20%.( Kar je povedano velja še za leto 2006, od 01.01.2007 velja nova zakonodaja). Obresti morajo biti obračunane najmanj v višini tržne obrestne mere - priznane obrestne mere, ki velja za povezane osebe. Kolikor niso obračunane v tej višini, je potrebno povečati davčno osnovo pri obračunu davka od dohodkov pravnih oseb.
Če je direktor le zaposlena oseba, pa je potrebno upoštevati tiste določbe Zakona o dohodnini, ki se nanašajo na boniteto:
3. točka 2 odstavka 27. člena: posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne. Tržna obrestna mera je priznana obrestna mera, ki jo objavi minister pristojen za finance.
Neobračunavanje obresti (in tudi po stopnji, ki je nižja od tržne) vpliva tudi na davek od dohodkov pravnih oseb, saj mora pravna oseba povečati svojo davčno osnovo za znesek neobračunanih obresti ali premalo obračunanih obresti zaposlenemu. Prav tako je potrebno upoštevati tudi nepriznavanje odhodkov za prispevke delodajalca, ki se obračunajo od bonitete. Tudi odpis dolga zaposlenemu je davčno nepriznan odhodek.
LP
Dajalec kredita - družinski član je povezana oseba podjetnika (s.p.), kar pomeni, da so davčno priznani odhodki za obresti največ v višini priznane obrestne mere. Rok vračila kredita/posojila se uredi v pisni pogodbi, v kateri se določi tudi višina obresti in drugo (način obračuna obresti, nakazilo obresti, račun na katerega bo kredit vrnjen oziroma račun iz katerega bo posojilo nakazano, račun na katerega je kredit nakazan-poslovni račun s.p.-ja, ipd.)
Vračanje kredita je določeno s pogodbo in od tega roka je odvisno ali bo kredit kratkoročni (do enega leta) ali dolgoročni (nad 1 leto). Samo vračanje/ali nevračanje kredita nima nobenega davčnega vpliva. Ko bodo obresti nakazane kreditodajalcu - fizični osebi boste obračunali davčni odtegljaj in neto znesek nakazali na osebni račun fizične osebe.
LP
Vračanje kredita je določeno s pogodbo in od tega roka je odvisno ali bo kredit kratkoročni (do enega leta) ali dolgoročni (nad 1 leto). Samo vračanje/ali nevračanje kredita nima nobenega davčnega vpliva. Ko bodo obresti nakazane kreditodajalcu - fizični osebi boste obračunali davčni odtegljaj in neto znesek nakazali na osebni račun fizične osebe.
LP