Pozdravljeni
Ali lahko skleneta fizična oseba (lastnik podjetja) posodi denar podjetju d.o.o. brez zaračunavanja zamudnih obresti. Ali je potrebno obvezno obračunati zamudne obresti?
Hvala in lep dan
posojilo
Moderator: Mirko Zbačnik
Pozdravljeni!
"Praviloma" tudi d.o.o. lahko kreditira lastnika, vendar, ker mora upoštevati Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, za znesek neobračunanih obresti poveča davčno osnovo d.o.o. Pri tem upošteva višino priznane obrestne mere, ki velja za povezane osebe v času najema/odobritve posojila. Obrestna mera se mesečno spreminja.
Z vidika lastnika-fizične osebe, pa je "neobračunan" znesek obresti dividendam podoben dohodek (po zakonu, ki je veljal do 31.12.2006) oziroma prikrito izplačilo dobička (od 01.01.2007 dalje - 74. člen Zakona o davku od dohodka pravnih oseb: Ur.l.RS 117/06 oziroma 90. in 105.člen Zakona o dohodnina: Ur.l.RS 117/06), ki je prav tako obdavčeno, vendar po Zakonu o dohodnini.
LP
"Praviloma" tudi d.o.o. lahko kreditira lastnika, vendar, ker mora upoštevati Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb, za znesek neobračunanih obresti poveča davčno osnovo d.o.o. Pri tem upošteva višino priznane obrestne mere, ki velja za povezane osebe v času najema/odobritve posojila. Obrestna mera se mesečno spreminja.
Z vidika lastnika-fizične osebe, pa je "neobračunan" znesek obresti dividendam podoben dohodek (po zakonu, ki je veljal do 31.12.2006) oziroma prikrito izplačilo dobička (od 01.01.2007 dalje - 74. člen Zakona o davku od dohodka pravnih oseb: Ur.l.RS 117/06 oziroma 90. in 105.člen Zakona o dohodnina: Ur.l.RS 117/06), ki je prav tako obdavčeno, vendar po Zakonu o dohodnini.
LP
Za slovan imam samo dodatno vprašanje.
Minimalna obrestna mera je zadnja objavljena obrestna mera na dan odobritve posojila.
Torej razumem, da je potem fiksna za vsa naslednja obdobja.
Sedaj imam dilemo ali se mora spreminjati glede na mesečno nihanje obrestnih mer.
V zakonu je malo dvoumno napisano, da se lahko za obračun vzame tudi povrečje obrestnih mer zadnjih 12 mesecev.
Sedaj mi zadeva ni več čisto popolnoma jasna. In se sprašujem če je lahko fiksna za vsa leta najema posojila.
Minimalna obrestna mera je zadnja objavljena obrestna mera na dan odobritve posojila.
Torej razumem, da je potem fiksna za vsa naslednja obdobja.
Sedaj imam dilemo ali se mora spreminjati glede na mesečno nihanje obrestnih mer.
V zakonu je malo dvoumno napisano, da se lahko za obračun vzame tudi povrečje obrestnih mer zadnjih 12 mesecev.
Sedaj mi zadeva ni več čisto popolnoma jasna. In se sprašujem če je lahko fiksna za vsa leta najema posojila.
Pozdravljen!
Moram priznati, da je ta 3. odstavek 19. člena res "butasto" napisan (sem kopirala kar vse štiri odstavke, ki se nekako povezujejo med seboj)
1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.
(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti obračunavajo.
Jaz ga berem tako: prvi in drugi odstavek je jasen (zadnja objavljena, v času danega/prejetega posojila). V tretjem odstavku pa govori o dogovorjeni fleksibilni obrestni meri (v pogodbi imate dogovorjeno spremenljivo obrestno mero): tu pa pravi: pri mesečnem obračunu mesečna priznana obrestna mera, ki velja za tisti mesec; pri obračunih, ki pa so daljši od enega meseca, pa se uporabi povprečna priznana obrestna mera.
Komentar?
LP
Moram priznati, da je ta 3. odstavek 19. člena res "butasto" napisan (sem kopirala kar vse štiri odstavke, ki se nekako povezujejo med seboj)
1) Pri ugotavljanju prihodkov se upoštevajo obračunane obresti na dana posojila povezanim osebam, vendar najmanj do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.
(2) Pri ugotavljanju odhodkov se upoštevajo obračunane obresti na prejeta posojila od povezanih oseb, vendar največ do višine zadnje objavljene, ob času odobritve posojila znane priznane obrestne mere.
(3) Ne glede na prvi in drugi odstavek tega člena lahko zavezanec pri ugotavljanju prihodkov in odhodkov po prvem in drugem odstavku tega člena upošteva obračunane obresti iz prvega in drugega odstavka tega člena do višine zadnje objavljene, ob času obračuna obresti znane priznane obrestne mere, če se obresti obračunavajo mesečno in je dogovorjena fleksibilna obrestna mera, oziroma do višine povprečne mesečne priznane obrestne mere, če se te obresti obračunavajo za obdobje, daljše od enega meseca, pri čemer pa to obdobje ne sme biti daljše od enega leta.
(4) Povprečna mesečna priznana obrestna mera iz tretjega odstavka tega člena se izračuna kot navadna aritmetična sredina priznane obrestne mere prvega in zadnjega meseca obdobja, za katerega se obresti obračunavajo.
Jaz ga berem tako: prvi in drugi odstavek je jasen (zadnja objavljena, v času danega/prejetega posojila). V tretjem odstavku pa govori o dogovorjeni fleksibilni obrestni meri (v pogodbi imate dogovorjeno spremenljivo obrestno mero): tu pa pravi: pri mesečnem obračunu mesečna priznana obrestna mera, ki velja za tisti mesec; pri obračunih, ki pa so daljši od enega meseca, pa se uporabi povprečna priznana obrestna mera.
Komentar?
LP
Delema je tudi v tem, ker tretji odstavek izkjučuje 1 in drugi v kolikor se odločimo za variabilno obrestno mero. Izgleda da so nam pa dali prosto izbiro in lahko uporabljamo tudi fleksibilno obrestno mero, ki je za nekatere pogodbe ugodnejša.
Sicer so pa zadevo z novim pravilnikom še bolj zakomplicirali. Upoštevati je potrebo tudi boniteto...... in mi ni jasno kaj to pomeni za pogodbe iz leta 2005 in 2006. Ostane obrestna mera iz prešnjih let ali je potrebno zopet spremeniti?
Sicer so pa zadevo z novim pravilnikom še bolj zakomplicirali. Upoštevati je potrebo tudi boniteto...... in mi ni jasno kaj to pomeni za pogodbe iz leta 2005 in 2006. Ostane obrestna mera iz prešnjih let ali je potrebno zopet spremeniti?
Tretji odstavek izključuje prvi in drugi zato, ker pravi LAHKO....če je določena fleksibilna obrestna mera.
Pri starih pogodbah, dokler se ne iztečejo..poplačajo v roku zapadlosti, menim, da velja priznana obrestna mera na dan sklenitve pogodbe, torej po prejšnjem pravilniku o priznani obrestni meri.
Ne vem pa, kaj ste hoteli povedati z novim pravilnikom (Pravilnik o priznani obrestni meri ne vključuje nobenih bonitet)?? Katerim??
LP
Pri starih pogodbah, dokler se ne iztečejo..poplačajo v roku zapadlosti, menim, da velja priznana obrestna mera na dan sklenitve pogodbe, torej po prejšnjem pravilniku o priznani obrestni meri.
Ne vem pa, kaj ste hoteli povedati z novim pravilnikom (Pravilnik o priznani obrestni meri ne vključuje nobenih bonitet)?? Katerim??
LP
Že vsa leta smo navajeni, da govorimo o boniteti samo "preko" zakona o dohodnini, da v prvem trenutku menimo, da jih drugje ne uporabljajo. Vi ste najbrž mislili pribitek k variabilnemu delu obrestne mere, ki se nanaša na kreditno oceno zavezanca. Ker večina zavezancev najbrž nima kreditne ocene, saj podjetje Standard&Poor's objavlja te ocene zgolj za zelo velika podjetja (predvsem tista, katerih delnice kotirajo na borzi), bo pribitek k variabilnemu delu obrestne mere povečini 100 bazičnih točk (1,%).
LP
LP
Moti me peti člen v pravilniku pa tudi drugi so zelo zvito napisani in si jih lahko razlagaš na različne načine.
Na podlagi petega odstavka 19. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K o priznani obrestni meri
5. člen
(pribitki)
(1) Pribitek je sestavljen iz dela, ki je povezan z ročnostjo zadolžitve, in dela, ki je povezan s kreditno oceno zavezanca, ki prejema posojilo od povezane osebe, oziroma kreditne ocene povezane osebe, ki ji zavezanec daje posojilo.
(2) Za posamezne ročnosti so pribitki na ročnost naslednji:
– do vključno 1 leta – 0 bazičnih točk,
– do vključno 5 let – 3 bazične točke,
– do vključno 10 let – 5 bazičnih točk,
– nad 10 leti – 6 bazičnih točk.
(3) Pribitek na kreditno oceno je odvisen od kreditne ocene zavezanca, ki prejema posojilo od povezane osebe, oziroma kreditne ocene povezane osebe, ki ji zavezanec daje posojilo. Za posamezne kreditne ocene, ki so objavljene po metodologiji podjetja »Standard & Poor's« ali drugi metodologiji, ki jo je mogoče enolično prevesti v ocene po metodologiji podjetja »Standard & Poor's«, so pribitki na kreditno oceno naslednji:
– od AAA do A- – 5 bazičnih točk,
– od BBB+ do B- – 20 bazičnih točk,
– pod B- – 200 bazičnih točk,
Na podlagi petega odstavka 19. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (Uradni list RS, št. 117/06) izdaja minister za finance
P R A V I L N I K o priznani obrestni meri
5. člen
(pribitki)
(1) Pribitek je sestavljen iz dela, ki je povezan z ročnostjo zadolžitve, in dela, ki je povezan s kreditno oceno zavezanca, ki prejema posojilo od povezane osebe, oziroma kreditne ocene povezane osebe, ki ji zavezanec daje posojilo.
(2) Za posamezne ročnosti so pribitki na ročnost naslednji:
– do vključno 1 leta – 0 bazičnih točk,
– do vključno 5 let – 3 bazične točke,
– do vključno 10 let – 5 bazičnih točk,
– nad 10 leti – 6 bazičnih točk.
(3) Pribitek na kreditno oceno je odvisen od kreditne ocene zavezanca, ki prejema posojilo od povezane osebe, oziroma kreditne ocene povezane osebe, ki ji zavezanec daje posojilo. Za posamezne kreditne ocene, ki so objavljene po metodologiji podjetja »Standard & Poor's« ali drugi metodologiji, ki jo je mogoče enolično prevesti v ocene po metodologiji podjetja »Standard & Poor's«, so pribitki na kreditno oceno naslednji:
– od AAA do A- – 5 bazičnih točk,
– od BBB+ do B- – 20 bazičnih točk,
– pod B- – 200 bazičnih točk,
Če bo rok vračila kredita do 1 leta, potem bomo uporavljali zgolj variabilni del priznane obrestne mere (2. odstavek 4. člena: Za izračun priznane obrestne mere za ročnosti manjše od enega leta se ne upoštevajo pribitki na ročnost iz 5. člena, to je jasno tudi iz prve alinee drugega odstavka 5. člena).
Če bo rok vračila daljši od enega leta do 5 let bo pribitek 3 bazične točke (0,03%) itd; če zavezanec nima kreditne ocene pribitek na kreditno oceno 100 bazičnih točk (1,0%).
Na strani DURS-a je objavljen variabilni del obrestne mera za valute iz 2. člena tega pravilnika za mesec januar 2007. In če bi danes dali nekomu kredit na 2 leti, bi bila priznana obrestna mera: variabilni del do 12 mesecev = 4,030%; pribitek za ročnost do vključno 5 let = 0,03%; pribitek za kreditno oceno/nima kreditne ocene= 1,0% = skupaj 5,06%. Za primerjavo, priznana obrestna mera za kredite do 5 let, za mesec december 2006 pa je 3,79%. Razlika, ali ne?
LP
Če bo rok vračila daljši od enega leta do 5 let bo pribitek 3 bazične točke (0,03%) itd; če zavezanec nima kreditne ocene pribitek na kreditno oceno 100 bazičnih točk (1,0%).
Na strani DURS-a je objavljen variabilni del obrestne mera za valute iz 2. člena tega pravilnika za mesec januar 2007. In če bi danes dali nekomu kredit na 2 leti, bi bila priznana obrestna mera: variabilni del do 12 mesecev = 4,030%; pribitek za ročnost do vključno 5 let = 0,03%; pribitek za kreditno oceno/nima kreditne ocene= 1,0% = skupaj 5,06%. Za primerjavo, priznana obrestna mera za kredite do 5 let, za mesec december 2006 pa je 3,79%. Razlika, ali ne?
LP
Vsako leto je malo je slabše. V zadnjih treh letih so dodali 20% vračila in procente, ki so se zelo povečali. Dobili smo še razne pravilnike in dodatne obveznosti (varovanje osebnih podatkov, sklepi za enosebne družbe in podjetnike) in temu pravijo poenostavitev poslovanja.
Nor je tisti, ki se s podjetništvom ukvarja, raje zaposlen bi bil v državni upravi.
Slovan, Vam pa hvala za trud.
Nor je tisti, ki se s podjetništvom ukvarja, raje zaposlen bi bil v državni upravi.
Slovan, Vam pa hvala za trud.