Vprašanja glede TDR obrazca, knjiženje nabavnih artiklov

[programer_lj]

Upam, da sem to vprašanje dal v pravi forum. Imam nekaj vprašanj glede knjiženja prejetih faktur in zaloge blaga v gostinski dejavnosti.

Primer:
1.) Gostinec nabavi 5 kg kave po ceni 1000 SIT/kg
2.) Prejeta faktura se knjiži na ustrezne konte
3.) Po kakšni ceni se na TDR obrazcu pokaže trenutna zaloga blaga. Ali po dejanski nabavni ceni, ali pa po planski nabavni ceni? Dejanska nabavna cena je včasih različna od dobavitelja ali pa tudi od kakšne prodajne akcije? Recimo, da ima gostinec plansko nabavno ceno 980 SIT/kg.
4.) Ko gostinec prodaja kavice, ustrezno razknjižuje zalogo blaga. Po kakšni ceni se razknjižuje vrednost zaloge blaga (po planski nabavni ceni ali pa po dejanski nabavni ceni - ki je lahko pri vsakem nakupu različna)?
Če se razknjižuje vrednost po planski ceni, kam in kako se knjiži razlika med plansko nabavno ceno in dejansko nabavno ceno?

Prosil bi vas, če mi lahko poveste vaše mnenje ali pa me prosim napotite na ustrezno mesto, kjer bi ta odgovor lahko dobil?

Hvala že vnaprej!!

[Evida]

V knjigi sklepov morate opredeliti, kako boste vodili zaloge. Poznamo tri različne načine: LIFO, FIFO in povprečne cene. Poznam primer, kjer vodijo zalogo po povprečnih cenah. Tako se vedno nabavna cena prišteje in deli s celotno količino. Tako se tudi odpisuje in konec leta ovrednoti zaloga. Za bolj natančen opis posameznih načinov vodenja zalog pa pobrskajte po forumu, je bilo že kar nekaj napisanega.

[Mirko Zbačnik]

LIFO ni več dovoljena, tako da je vse odvisno od vaše odločitve (in možnosti programa). Večinoma se uporablja FIFO, tako da izkazuete nekoiko nižje stroške in višjo vrednost zalog. Milsim pa, da se morate te metode držati 5 let, drugače morate morebitna povečanja stroškov izvzeti iz davčne bilance (davčno nepriznani odhodki).

[programer_lj]

Hvala za odgovora! Kaj vi predlagate da je za gostinsko dejavnost boljše oz. bolj pregledno:
- vodenje zaloge po FIFO
- vodenje zaloge po povprečnih cenah

Sam se bolj nagibam k FIFO, ker je vsaj zame veliko bolj "nadzorljiva". Kakor razumem se povprečna nabavna cena preračuna ob vsaki nabavi posebej, zato je vrednost zaloge lahko odvisna od vsake nabave posebej.

Še eno vprašanje: Kje lahko dobim primer TDR obrazca? Sem brskal po forumu pa nisem našel kakšnega odgovora oziroma podobne teme.

[Mirko Zbačnik]

Vprašanje, kaj je bolj pregledno; mogoče je po planskih cenah?!

Včasih smo prizvodno vodili opo planskih cenah - in karse tiče spremljanja stroškov proizvoda je bilo to idealno, zaradi primerjanja med proizvodi.

Za kakšno metodo se odločite, je vaša stvar. A večinoma se za FIFO. Več varian imate pri vodenju gotovih proizvodov, kjermetodo izberete glede na potek vaše proizvodnje. Namen je optimizirati evidence, nikakor pa ni namen metod stremenje k znižanju davkov - na dolgi rok se vse povne .

[Zoris]

Evidenco o nakupu in prodaji blaga v trgovini na drobno - obrazec Tdr se uporablja v trgovini in ne za gostinstvo.
V gostinstvu se vodi prejem materiala in po SRS 14.12. Stroški materiala, ki se pred uporabo zadržujejo v zalogah, se izkazujejo v zneskih, ki so pred nastankom potroškov materiala oblikovali vrednost zalog. Odvisni so od metode, ki se uporablja: metode tehtanih povprečnih cen, tudi metode drsečih povprečnih cen, ali metode zaporednih cen (fifo). Če se uporabljajo stalne cene materiala, se pri porabi obračuna ustrezni del odmikov, stroški pa se izkazujejo v zneskih, ustreznih izbrani metodi. Uporabljeno metodo je treba pojasniti.

Večino programov ima možnost različnih metod vodenja zaloge materiala. Tudi moje mnenje je, da je metoda FIFO najbolj pregledna. V kolikor se gostinec odloči za to metodo, se porabljena količina materiala razknjiži po dejanski ceni tega materiala, kar pomeni, če imate nabavljeno 1 x po 1000,00 SIT in enkrat po 600,00 SIT, se prvo razknjiži porabljena količina po 1000,00 SIT in šele nato po 600,00 SIT. Tako se lahko zgodi, da imate na določen dan zaloge 0,50 kg po 1000,00 SIT in 1,00 kg po 600,00 SIT.

LP

[Zoris]

V kolikor vodite to evidenco ročno, kupite v papirnici obrazec 5,87 Evidenca nabave in porabe pijač. Kartoteka je obvezna za gostinske lokale in do dvojne navpične črte daje podatke, ki so predpisani.

Lp

[Evida]

Kako zgleda tale obrazec 5,87? Ali je to t.i. "kartica" zaloge? Ali so to podatki; zap.št., št. dokumenta, naziv, nabavna vrednost, poraba, zaloga?

[Zoris]

Upam, da bo šlo tako:

http://www.mojdenar.com/alea/obrazci/im ... ebb2e3.gif

[programer_lj]

Kako se v zgoraj omenjenem obrazcu (5,87) vodi nakup 1kg kave (1000 SIT nab. cena). V primeru nabave se za kg kave še ne ve kakšna bo njena prodajna cena (dvojna kava, kapučino,...).

Ali se v obrazcu 5,87 vodijo cene brez DDV?

Še nekaj! Katere knjige mora voditi fitness klub, ki prodaja tudi sredstva za fitness (čokoladke, dodatki k hrani ....) in ima v okviru fitnessa tudi majhen bife, savno in teniško igrišče. Kakor vidim, mora voditi obrazec 5,87 (Evidenca nabave in porabe pijač), kakšne evidence pa potrbuje za vodenje zaloge ostalih artiklov in storitev?

Hvala za vse dosedanje odgovore. Se lepo zahvaljujem!!!

[Zoris]

Vse zaloge materiala se vodijo po nabavni ceni tako, da prodajna cena ne vpliva na vodenje zalog in vam je le informativna. Na osnovi prodajne cene lahko izračunate: koliko prihodka boste ustvarili, ali pa primerjalno, ali ste s prodano zalogo materiala ustvarili toliko prihodka, ali pa vam je zaloga izginila in prodaja ni bila zaračunana. V primeru kave je določen normativ - mislim da nekje 600 kavic na 1 kg. Sladkor, smetana so dadatek in vodite posebej in na osnovi tega si potem določite prodajno ceno samo kave, prodajno ceno kave s smetano.
Čokoladice in podobno v nespremenjeni obliki vodite enako kot pijačo.

Nekaj si preberite tudi na:
www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=199&ID=1171 in www.durs.gov.si/index.php?id=4132

Lp

[programer_lj]

Hvala! Samo še to vprašanje? Ali je potrebno nabavne in prodajne cene voditi z DDV?