vodenje zalog
Moderator: Mirko Zbačnik
Pozdravljeni!
Za dani popust se zmanjšajo prihodki, na samo kniženje zmanjšanja zalog pa nima vpliva. Gre za finančni popust, ki ne vpliva na MPC.
Uporabiva vaše številke, ki se nanašajo na prodajo:
- MPV = 100.000, popust pri prodaji je 5.000;
- DDV v MPV = 16.667 (16,6667% preračunana davčna stopnja= tudi vkalkulirani DDV;
- Prodajna cena = 100.000 - 16.667 = 83.333; oziroma glede na popust 78.333;
- nabavna cena = ? reciva da je vkalkuliran RVC = 30.000, nabavna vrednost 53.333 (ostaja tudi po danem popustu enaka).
a) 100 (gotovina),120 (izdani računi kupcem),165 (plačilne kartice)/ 762
= 95.000;
b) popravek prihodkov za DDV /762 storno in /260 = 16.667
Zmanjšanje zaloge:
/663 = 100.000
664/ = 16.667
669/ =30.000
702/ = 53.333
LP
Za dani popust se zmanjšajo prihodki, na samo kniženje zmanjšanja zalog pa nima vpliva. Gre za finančni popust, ki ne vpliva na MPC.
Uporabiva vaše številke, ki se nanašajo na prodajo:
- MPV = 100.000, popust pri prodaji je 5.000;
- DDV v MPV = 16.667 (16,6667% preračunana davčna stopnja= tudi vkalkulirani DDV;
- Prodajna cena = 100.000 - 16.667 = 83.333; oziroma glede na popust 78.333;
- nabavna cena = ? reciva da je vkalkuliran RVC = 30.000, nabavna vrednost 53.333 (ostaja tudi po danem popustu enaka).
a) 100 (gotovina),120 (izdani računi kupcem),165 (plačilne kartice)/ 762
= 95.000;
b) popravek prihodkov za DDV /762 storno in /260 = 16.667
Zmanjšanje zaloge:
/663 = 100.000
664/ = 16.667
669/ =30.000
702/ = 53.333
LP
Zoris, pri svojem praktičnem primeru sem upoštevala 1. točko 9. odstavka ZDDV: v davčno osnovo se ne upošteva znižanje cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa, finančni popusti za predčasno plačilo (rokom zapadlosti). Si razlagam napačno, da se ne upošteva popust, ki ga dobi kupec pri blagajni?
LP
LP
V sestavku http://www.davcni-institut.com/povezave ... pov_id=197
je napisano:
Postopek pri finančnem popustu za predčasno plačilo, izkazanem na računu
V vseh državah članicah predstavljajo finančni popusti za predčasno plačilo oziroma za plačilo pred rokom zapadlosti, ki so izkazani na računu, znižanje davčne osnove za obračun DDV. ZDDV v 1. točki devetega odstavka 21. člena določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo znižanja cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa, finančni popusti za predčasno plačilo (plačilo pred rokom zapadlosti). Iz navedenega izhaja, da sprejem finančnega popusta za predčasno plačilo oziroma za plačilo pred rokom zapadlosti ne zahteva izstavitev dobropisa. Dobropis izdajamo za naknadni popust, ki ni izkazan na računu. Finančni popust za predčasno plačilo oziroma za plačilo pred rokom zapadlosti pa je na izstavljenem računu izkazan, kar pomeni, da neposredno znižuje davčno osnovo, enako kot ostali popusti, izkazani na računu v času opravljenega prometa. Iz navedenega prav tako izhaja, da ni potrebna niti interna knjigovodska listina za znižanje davčne osnove, ki jo tudi ne more biti, saj je DDV obračunan od nižje davčne osnove v času opravljenega prometa. Dobropis se izdaja samo za naknadno odobrene popuste, kot to določa deseti odstavek 21. člena ZDDV v zvezi z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 46. člena PZDDV.
Lp
je napisano:
Postopek pri finančnem popustu za predčasno plačilo, izkazanem na računu
V vseh državah članicah predstavljajo finančni popusti za predčasno plačilo oziroma za plačilo pred rokom zapadlosti, ki so izkazani na računu, znižanje davčne osnove za obračun DDV. ZDDV v 1. točki devetega odstavka 21. člena določa, da se v davčno osnovo ne vštevajo znižanja cen in popusti, odobreni na računu v času opravljenega prometa, finančni popusti za predčasno plačilo (plačilo pred rokom zapadlosti). Iz navedenega izhaja, da sprejem finančnega popusta za predčasno plačilo oziroma za plačilo pred rokom zapadlosti ne zahteva izstavitev dobropisa. Dobropis izdajamo za naknadni popust, ki ni izkazan na računu. Finančni popust za predčasno plačilo oziroma za plačilo pred rokom zapadlosti pa je na izstavljenem računu izkazan, kar pomeni, da neposredno znižuje davčno osnovo, enako kot ostali popusti, izkazani na računu v času opravljenega prometa. Iz navedenega prav tako izhaja, da ni potrebna niti interna knjigovodska listina za znižanje davčne osnove, ki jo tudi ne more biti, saj je DDV obračunan od nižje davčne osnove v času opravljenega prometa. Dobropis se izdaja samo za naknadno odobrene popuste, kot to določa deseti odstavek 21. člena ZDDV v zvezi z drugim, tretjim in četrtim odstavkom 46. člena PZDDV.
Lp
-
- Računovodski vajenec
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 06 Jul 2005, 12:11
Uh, tukaj ste se pa razpisali. Zelo koristna in živahna tema. Pa da še sama pristavim lonček, saj me zaradi teh stvari glava boli.
Teorija ni problem. Problem je, da praksa dela po svoje in jo prav nič ne briga za teorijo.
Najbolje me boste razumele tiste knjigovodje in računovodje, katere "itak nič ne delate" in je treba, da "upravičite svoj obstoj" delati še mnoge druge stvari. Govorim o malih oz., kot se danes temu reče, mikro podjetjih.
Npr. neko podjetje se ukvarja z inšalacijami, pri čemer uporablja tako kupljeni material, kot material, ki ga izdela samo (po meri), sem ter tja kaj proda ali drugim podjetjem ali tudi kakšni fizični osebi, ki se slučajno prikaže. Doslej smo s težkimi mukami nekako zmagali, da se pišejo izdajnice, na katerih je navedeno, kaj se je porabilo pri inštalacijah in približno koliko materiala je bilo potrebno za izdelavo kosov po meri. Na podlagi teh zapisov potem izdamo dobavnico iz skladišča (imam samo tak program za razknjiževanje zalog in ker je vsebina pred obliko, je pravzaprav čisto vseeno, kako se dokument imenuje).
Če bi to nekako šlo, čeprav vem, da se ga. Slovan drži za glavo, pa se mi problem pojavi, ko se na vrata prikaže kakšen ata in bi kakšno malenkost kupil. Če naroči po meri izdelan kos, potem še gre. Ampak če kupi nek material, ki ga imam jaz na skladišču materiala za instalacijo, potem res ne vem, kaj bi bilo najbolj pametno in racionalno. Ali bi res morala zdaj ta material vzeti iz skladišča materiala in ga prenesti na maloprodajno skladišče in potem razknjižiti porabo po teh načelih? Finančni in davčni učinek sta enaka, samo dela imam na vse viže preveč. Ima kdo izkušnje s čim podobnim?
Pa tudi. Prej je bilo govora o razknjiževanju vijakov in matic. Mene enostavno ubijejo, če bi sploh omenila, da bi se to moralo razknjiževati po projektih. Jaz sem sicer povedala svoje in občasno to tudi ponovim, naj se ve, da gre za zavestno odločitev poslovodnega organa. Skratka, vijaki in matice gredo kar lepo na 401 in tudi po vsebini so v tem primeru resnično pomožni material.
Teorija ni problem. Problem je, da praksa dela po svoje in jo prav nič ne briga za teorijo.
Najbolje me boste razumele tiste knjigovodje in računovodje, katere "itak nič ne delate" in je treba, da "upravičite svoj obstoj" delati še mnoge druge stvari. Govorim o malih oz., kot se danes temu reče, mikro podjetjih.
Npr. neko podjetje se ukvarja z inšalacijami, pri čemer uporablja tako kupljeni material, kot material, ki ga izdela samo (po meri), sem ter tja kaj proda ali drugim podjetjem ali tudi kakšni fizični osebi, ki se slučajno prikaže. Doslej smo s težkimi mukami nekako zmagali, da se pišejo izdajnice, na katerih je navedeno, kaj se je porabilo pri inštalacijah in približno koliko materiala je bilo potrebno za izdelavo kosov po meri. Na podlagi teh zapisov potem izdamo dobavnico iz skladišča (imam samo tak program za razknjiževanje zalog in ker je vsebina pred obliko, je pravzaprav čisto vseeno, kako se dokument imenuje).
Če bi to nekako šlo, čeprav vem, da se ga. Slovan drži za glavo, pa se mi problem pojavi, ko se na vrata prikaže kakšen ata in bi kakšno malenkost kupil. Če naroči po meri izdelan kos, potem še gre. Ampak če kupi nek material, ki ga imam jaz na skladišču materiala za instalacijo, potem res ne vem, kaj bi bilo najbolj pametno in racionalno. Ali bi res morala zdaj ta material vzeti iz skladišča materiala in ga prenesti na maloprodajno skladišče in potem razknjižiti porabo po teh načelih? Finančni in davčni učinek sta enaka, samo dela imam na vse viže preveč. Ima kdo izkušnje s čim podobnim?
Pa tudi. Prej je bilo govora o razknjiževanju vijakov in matic. Mene enostavno ubijejo, če bi sploh omenila, da bi se to moralo razknjiževati po projektih. Jaz sem sicer povedala svoje in občasno to tudi ponovim, naj se ve, da gre za zavestno odločitev poslovodnega organa. Skratka, vijaki in matice gredo kar lepo na 401 in tudi po vsebini so v tem primeru resnično pomožni material.
Kar mora priti, bo prišlo. In ko bo prišlo, se bo treba postaviti po robu. (HP)
Knjigovodja je napisala;
Pa tudi. Prej je bilo govora o razknjiževanju vijakov in matic. Mene enostavno ubijejo, če bi sploh omenila, da bi se to moralo razknjiževati po projektih. Jaz sem sicer povedala svoje in občasno to tudi ponovim, naj se ve, da gre za zavestno odločitev poslovodnega organa. Skratka, vijaki in matice gredo kar lepo na 401 in tudi po vsebini so v tem primeru resnično pomožni material.
Torej kam sedaj naj knjižim te vražje vijake, matice....
310
ali
400
ali
401
torej v skladišče ali ne?
Pa tudi. Prej je bilo govora o razknjiževanju vijakov in matic. Mene enostavno ubijejo, če bi sploh omenila, da bi se to moralo razknjiževati po projektih. Jaz sem sicer povedala svoje in občasno to tudi ponovim, naj se ve, da gre za zavestno odločitev poslovodnega organa. Skratka, vijaki in matice gredo kar lepo na 401 in tudi po vsebini so v tem primeru resnično pomožni material.
Torej kam sedaj naj knjižim te vražje vijake, matice....
310
ali
400
ali
401
torej v skladišče ali ne?
VAJA dela MOJSTRA
Te "vražje vijake, matice.... ", ki jih potrebujete za proizvodnjo ali storitev, se knjižijo na zaloge materiala. Prenašate jih v porabo šele potem, ko so porabljene.
Direktno na porabljen material jih lahko knjižite samo takrat, ko so dani takoj v porabo (npr.: kupite jih samo toliko, kot jih za določen proizvod potrebujete in na računu označite na kaj so vezani - delovni nalog).
Ali porabe knjižite na Kto 400 - porabljen material ali 401- porabljen pomožni material, pa je odvisno od tega, kaj proizvajate ali kakšno storitev opravljate in so ti vijaki bistveni in so mogoče tudi normativno določeni ali pa samo kot pomožni material.
To je moje mnenje in se o tem morate sami odločiti.
Lp
Direktno na porabljen material jih lahko knjižite samo takrat, ko so dani takoj v porabo (npr.: kupite jih samo toliko, kot jih za določen proizvod potrebujete in na računu označite na kaj so vezani - delovni nalog).
Ali porabe knjižite na Kto 400 - porabljen material ali 401- porabljen pomožni material, pa je odvisno od tega, kaj proizvajate ali kakšno storitev opravljate in so ti vijaki bistveni in so mogoče tudi normativno določeni ali pa samo kot pomožni material.
To je moje mnenje in se o tem morate sami odločiti.
Lp
-
- Računovodski vajenec
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 06 Jul 2005, 12:11
Jessi, ravnajte po pravilih, torej tako ob nabavi na zalogo in ob porabi v stroške. Vendar poskrbite, da vam bodo porabo tudi dokumentirali ali po projektih ali po delovnih nalogih ali izdelali verodostojen normativ. Saj bo konec leta inventura in ne bo v redu, če boste npr. med letom kupili 600 kg vijakov, vi boste na podlagi malomarno popisane porabe ali slabega normativa razknjižili npr. 150 kg in bi torej moralo biti na zalogi 450 kg, v resnici pa jih bo samo 5 kg.
Če pravite, da ste začetnica in po vaših vprašanjih sklepam, da ste si naložili zelo veliko na rame, znanja in predvsem izkušenj, pa nimate veliko, si vam dovolim dati prijateljski nasvet, upam da ne boste zamerili: Pri materialu je knjiženje še najmanjši problem. Problem je, da se, predvsem v malih podjetjih, kjer ne gre za sistematsko in serijsko delo, ampak za manjše, specialne projekte, včasih enostavno noče evidentirati porabe ali se ta evidentira malomarno in živ bog noče dati od sebe normativa. Če ste bolj na začetku, potem vztrajajte! Oziroma seznanite lastnika o tem, kako bi se moralo delati: vljudno, vztrajno in večkrat. Seveda je možno, da se lastnik sam, na lastno odgovornost kaj odloči, nikoli pa se ne smete odločiti vi namesto njega. In četudi se za nekaj odloči, mu je treba v primernih trenukih zadevo predočiti in lobirati, da bi se stvari vendarle spremenile na bolje.
Če pravite, da ste začetnica in po vaših vprašanjih sklepam, da ste si naložili zelo veliko na rame, znanja in predvsem izkušenj, pa nimate veliko, si vam dovolim dati prijateljski nasvet, upam da ne boste zamerili: Pri materialu je knjiženje še najmanjši problem. Problem je, da se, predvsem v malih podjetjih, kjer ne gre za sistematsko in serijsko delo, ampak za manjše, specialne projekte, včasih enostavno noče evidentirati porabe ali se ta evidentira malomarno in živ bog noče dati od sebe normativa. Če ste bolj na začetku, potem vztrajajte! Oziroma seznanite lastnika o tem, kako bi se moralo delati: vljudno, vztrajno in večkrat. Seveda je možno, da se lastnik sam, na lastno odgovornost kaj odloči, nikoli pa se ne smete odločiti vi namesto njega. In četudi se za nekaj odloči, mu je treba v primernih trenukih zadevo predočiti in lobirati, da bi se stvari vendarle spremenile na bolje.
Kar mora priti, bo prišlo. In ko bo prišlo, se bo treba postaviti po robu. (HP)
Način vodenja zalog si uredi vsako podjetje glede na lastne potrebe in v odvisnosti od dejavnosti, ki jo opravlja. Pri tem seveda ne more "pozabiti" na predpise in rač. standarde, ki se tako ali drugače nanašajo na spremljavo zalog od nabave, skladiščenja, proizvajanja izdelkov ali storitev, skladiščenja gotovih izdelkov do prodaje. Kako sicer zagotoviti resnične podatke o nastalih stroških/odhodkih povezanih z zalogami in kako prikazati postavke v računovodskih izkazih, da bodo le-te odražale resnično in pošteno stanje premoženja/obveznosti podjetja. Poimenovanje knjig. listin, ki nastajajo pri delovanju podjetja in kažejo na spremembe sredstev/obveznosti, so stvar internega akta. Poznam razmere tudi v mikropodjetjih, kakor jih po novem poimenuje ZGD. Torej moja mnenja niso teoretične narave, ampak izhajajo iz preteklih praktičnih izkušenj, tudi takšnih o katerih je tukaj govora (knjigovodja ..) "Grožnje" lastniku z "dacarji", ki bodo ugotovili nenormalno porabo v primerjavi s količino prodanih storitev/izdelkov/blaga, preveliko odstopanje porabe materiala od normativov porabe materala ..... velikokrat ne zadoščajo. Ko pa mu "dacarji" to dokažejo in ga "udarijo po žepu", pa je tako ali tako požrešna država.
Ko je bilo v pretekli razpravi govora o vodenju zalog po MPC (analitične evidence, TDR), se je moje mnenje nanašalo na trgovino na drobno, prodajo v točno določenih objektih iz katerih prodajamo končnemu potrošniku. Če se podjetje ukvarja s storitveno/proizvodno dejavnostjo in občasno prodaja končnemu potrošniku-fizični osebi, zanjo ne velajo predpisi, ki se nanašajo na trgovino na drobno. Prodaja "blaga" fizični osebi je prodaja materiala in ne vidim nobenega razloga za medskladiščni prenos iz skladišča materiala na "izmišljeno"skladišče trgovskega blaga, če dejavnost podjetja ni tudi trgovina (na debelo ali drobno).
Končala bom tako, kot je zapisala Zoris: takšno je moje mnenje in se o tem morate odločiti sami.
Lep pozdav!
Ko je bilo v pretekli razpravi govora o vodenju zalog po MPC (analitične evidence, TDR), se je moje mnenje nanašalo na trgovino na drobno, prodajo v točno določenih objektih iz katerih prodajamo končnemu potrošniku. Če se podjetje ukvarja s storitveno/proizvodno dejavnostjo in občasno prodaja končnemu potrošniku-fizični osebi, zanjo ne velajo predpisi, ki se nanašajo na trgovino na drobno. Prodaja "blaga" fizični osebi je prodaja materiala in ne vidim nobenega razloga za medskladiščni prenos iz skladišča materiala na "izmišljeno"skladišče trgovskega blaga, če dejavnost podjetja ni tudi trgovina (na debelo ali drobno).
Končala bom tako, kot je zapisala Zoris: takšno je moje mnenje in se o tem morate odločiti sami.
Lep pozdav!