računalniški programi


Moderator: Mirko Zbačnik

erika
Nov član
Nov član
Prispevkov: 12
Pridružen: 03 Okt 2003, 19:54

računalniški programi

Odgovor Napisal/-a erika » 27 Nov 2003, 12:34

Ima kdo kakšno stališče, kako obravnavati nakup računalniškega programa, ali kot strošek ali kot neopredmeteno dolgoročno sredstvo?

darja
Začetnik
Začetnik
Prispevkov: 36
Pridružen: 04 Jan 2003, 13:29
Kraj: Slovenia

Odgovor Napisal/-a darja » 27 Nov 2003, 13:05

NEOPREDMETENO DOLGOROČNO SREDSTVO !

Marjeta
Administratorka
Administratorka
Prispevkov: 408
Pridružen: 01 Jan 1998, 18:02
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Marjeta » 27 Nov 2003, 13:09

Ali računalniške programe kot neompredmetena dolgoročna sredstva amortizirate s stopnjo 50%? Ali lahko s 50 % samo računalnike?

barbarak
Računovodski vajenec
Računovodski vajenec
Prispevkov: 167
Pridružen: 03 Okt 2003, 14:54

Odgovor Napisal/-a barbarak » 27 Nov 2003, 13:09

Jaz sem računalniški program knjižila kot 005 - druga neopredmetena dolgoročna sredstva. Mislim, da je tako prav.

LP

barbarak
Računovodski vajenec
Računovodski vajenec
Prispevkov: 167
Pridružen: 03 Okt 2003, 14:54

Odgovor Napisal/-a barbarak » 27 Nov 2003, 13:11

Amortizacija s stopnjo 50%.

LP

Mirko Zbačnik
Moderator
Moderator
Prispevkov: 11746
Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
Kraj: Bloke
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Mirko Zbačnik » 27 Nov 2003, 13:21

SRS opredelijo:
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><center>B. Standard</center>
<center>a) Razvrščanje neopredmetenih dolgoročnih sredstev</center>
2.1. Neopredmeteno dolgoročno sredstvo je sredstvo, ki ga ima kdo dolgoročno za proizvajanje ali priskrbovanje proizvodov oziroma opravljanje ali priskrbovanje storitev, dajanje v najem ali pisarniške potrebe, fizično pa ne obstaja.
2.2. Neopredmetena dolgoročna sredstva zajemajo naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine, dolgoročno odložene stroške in naložbe v dobro ime prevzetega podjetja.
2.3. Naložbe v pridobljene dolgoročne pravice do industrijske lastnine (v koncesije, patente, licence, blagovne znamke in podobne pravice) ustvarjajo prihodnje gospodarske koristi.
2.4. Dolgoročno odloženi stroški so organizacijski stroški, preden se začne proizvajanje ali opravljanje storitev, stroški razvijanja in podobni dolgoročno odloženi stroški.
2.5. Naložba v dobro ime je presežek nabavne vrednosti prevzetega podjetja nad določljivo pošteno vrednostjo pridobljenih sredstev, zmanjšano za njegove dolgove, če takšno podjetje preneha obstajati kot samostojna pravna oseba. Če prevzeto podjetje ne preneha obstajati kot samostojna pravna oseba, se naložba izkaže le v skupinskih računovodskih izkazih.
2.6. Dani predujmi za neopredmetena dolgoročna sredstva, ki so v bilanci stanja izkazani v povezavi z neopredmetenimi dolgoročnimi sredstvi, se knjigovodsko izkazujejo kot terjatve.
2.7. Deleži v neopredmetenih dolgoročnih sredstvih, ki so last več oseb, se obravnavajo <hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">

Sedaj je stvar presoje, ali je program le neka pravica do uporabe, ali že oprema.

Jaz sem dal kar med opredmetena sredstva, lahko pa da se motim. A navsezadnje to ni pomembno. V dveh letih gre v stroške.

LP, Mirko

erika
Nov član
Nov član
Prispevkov: 12
Pridružen: 03 Okt 2003, 19:54

Odgovor Napisal/-a erika » 27 Nov 2003, 18:52

Še vedno me zanima zakaj to ne bi bil strošek? Kje je omejitev? Moti me namreč to kaj je tržna vrednost ali poštena vrednost računalniškega programa, ki je prirejen izključno za moje potrebe?
Hvala za vsa mnenja!

Mirko Zbačnik
Moderator
Moderator
Prispevkov: 11746
Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
Kraj: Bloke
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Mirko Zbačnik » 28 Nov 2003, 10:44

Saj tudi je strošek, le da ga dolgoročno razmejimo na dve leti.

LP, Mirko

gradbeništvo
Računovodja
Računovodja
Prispevkov: 581
Pridružen: 31 Jul 2003, 10:32
Kraj: Slovenia
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a gradbeništvo » 28 Nov 2003, 11:30

Jaz imam knjižen računalniški program med dolgoročnimi premoženjski pravicami k.003.
V neki razlagi kontov sem prebrala da na ta konto spadajo (koncesije, patenti, licence, blagovne znamke, vlaganja v računalniške programe in podobne pravice).

vl

Mirko Zbačnik
Moderator
Moderator
Prispevkov: 11746
Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
Kraj: Bloke
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Mirko Zbačnik » 28 Nov 2003, 11:57

Hvala, gradbeništvo. Za nazaj bom pustil kot je, samo še vprašanje, kako pa ravnate ob nakupu novega računalnika, ali tudi tu delite na opremo in na premoženjeke pravice?

LP, Mirko

vladka
Nov član
Nov član
Prispevkov: 14
Pridružen: 14 Nov 2003, 08:56

Odgovor Napisal/-a vladka » 28 Nov 2003, 13:37

Spoštovani!

Po moji logiki in po pogovoru s strokovnjakom - je stvar takšna:
nek program, ki ga nek uporabnik naroči izključno zase (specialni program), ki se izdela izključno za znanega kupca ima značaj neopr. OS.

Imamo pa cel kup, programov (recimo jim za vsakdanjo rabo - npr. za obrač. dohodnine- izpis potnih nalogov, ali kaj podobnega!), ki so lahko tudi strošek intel. storitev, bodisi DI z značajem OS (limit 500 EUR, življenska doba, podobni predmeti,..), torej popolnoma
odvisno od vrste in namena posameznega programa in tisteg, ki ga kupi ozir. naroči. Na nekem seminarju je bilo izpostavljeno tudi dejstvo, da je pomembno, če je program nabavljen skupaj z računalnikom - takrat gre za opred, OS.

Takšno je moje mnenje - kakšno pa je vaše??
LP
Vladka

erika
Nov član
Nov član
Prispevkov: 12
Pridružen: 03 Okt 2003, 19:54

Odgovor Napisal/-a erika » 30 Nov 2003, 11:00

Še vedno me moti dolgoročnost, zakaj dve leti čisto zares ni nobena dolgoročna doba. Pa tudi kakšna je vrednost tega neopredmetenega sredstva, če bi ga želela prodati? takšno vrednost patenti, licence, blagovne znamke imajo. Ali ni nihče pristaš, da se strošek poknjiži direktno v rezred 4, brez napihovanja bilance stanja?

Odgovori