Določitev akontacije:
Moderator: Mirko Zbačnik
-
- Moderator
- Prispevkov: 11746
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke
- Kontakt:
Določitev akontacije:
Zanima me, če sem pravilno določil višine akontacij:
Predhodna kanontacija: 373,95 €
Plačana akontacija za januar in februsr (10. 2. in 10. 3.): -160,00 €
Nova osnova za drugo, tretjo in četrto obdobje: 213,95 €
Obrok 10. 4. 2009: - €
Obrok 10. 7. 2009: 71,32 €
Obrok 10. 10. 2009 71,32 €
Obrok 10. 01. 2010: 71,32 €
Predhodna kanontacija: 373,95 €
Plačana akontacija za januar in februsr (10. 2. in 10. 3.): -160,00 €
Nova osnova za drugo, tretjo in četrto obdobje: 213,95 €
Obrok 10. 4. 2009: - €
Obrok 10. 7. 2009: 71,32 €
Obrok 10. 10. 2009 71,32 €
Obrok 10. 01. 2010: 71,32 €
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Računski postopek je v skladu z zakonom o davčnem postopku, ki se nanaša na izračun akontacij, če je obveznost poravnana v višjem znesku kot znaša predhodna akontacija: za razliko se zmanjšajo akontacije, ki zapadajo po predložitvi obračuna. Vendar: pa nekatere izpostave DURS ravnajo drugače: vrne vam preplačilo iz prvega trimesečja (konkretno 66,51), naslednje akontacije pa plačujete v izračunanem znesku (93,49) - ni sorazmernega zmanjšanja naslednjih akontacij.
lp
lp
-
- Moderator
- Prispevkov: 11746
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke
- Kontakt:
Ravno različen pristop nekaterih me je zmedel, hvala. Upošteval sem, da je prvi obrok že plačan.
Citiram 298 člen ZDavP-2
Citiram 298 člen ZDavP-2
(6) Če je višina predhodne akontacije na podlagi novega davčnega obračuna manjša, se obroki predhodne akontacije, ki bodo dospeli v plačilo do konca leta, sorazmerno zmanjšajo.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Jaz bi pa kar v tej temi vprašala:
če ima s.p. 6.000 EUR Osnove za dohodnino, ta znesek zmanjšam za olajšavo v višini 4.959,60 Eur in ima potem 1.040,40 Eur osnove za akontacijo dohodnine.
Zdaj me pa zanima za leto 2009 kako določim osnovo za določitev predhodne akontacije..... celotni znesek 6000 Eur ali že zmanjšan za olajšavo in sicer v višini 1.040,40 Eur?
če ima s.p. 6.000 EUR Osnove za dohodnino, ta znesek zmanjšam za olajšavo v višini 4.959,60 Eur in ima potem 1.040,40 Eur osnove za akontacijo dohodnine.
Zdaj me pa zanima za leto 2009 kako določim osnovo za določitev predhodne akontacije..... celotni znesek 6000 Eur ali že zmanjšan za olajšavo in sicer v višini 1.040,40 Eur?
-
- Moderator
- Prispevkov: 11746
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke
- Kontakt:
-
- Moderator
- Prispevkov: 11746
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke
- Kontakt:
V obrtnikovem svetovalcu februar 2009 na strani 26/17.splošna olašava je obrazložitev:17. SPLOŠNA OLAJŠAVA
Splošno olajšavo iz prvega odstavka 111. člena ZDoh-2 v višini 2.959,60 evra lahko zavezanec upošteva, če mu za ta ni bila upoštevana pri izračunu akontacije dohodnine od morebitnega dohodka iz zaposlitve ali je bilo na ta način upoštevane manj kot 5/12 olajšave.
Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega do četrtega odstavka 111. člena ZDoh-2,
lahko poleg splošne olajšave iz prvega odstavka 111. člena ZDoh-2 upošteva tudi
dodatno zmanjšanje davčne osnove, in sicer:
za dodatnih 2.000,00 evrov, če dohodek iz dejavnosti ne presega 8.300,00 evrov,
za dodatnih 1.000,00 evrov, če dohodek iz dejavnosti presega 8.300,00 evrov in ne presega 9.600,00 evrov.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček (znesek iz postavke 9 davčnega obračuna), kateremu se prišteje obračunan znesek prispevkov za socialno varnost, ki ga je zavezanec navedel na prvi strani obrazca, oziroma izguba (negativna vrednost zneska iz postavke 10), kateri se prišteje obračunan znesek prispevkov za socialno varnost.
Primer 1: V postavki 10 podjetnik izkazuje izgubo v višini 2.500,00 evrov, v letu 2008 pa je plačeval prispevke za četrti dohodkovni razred (skupaj približno 7.700,00 evrov). Izguba, povečana za plačane prispevke, znaša 5.200,00 evrov (-2.500 + 7.700), torej si podjetnik lahko v davčnem obračunu upošteva dodatno splošno olajšavo v višini 2.000,00 evrov (v postavko 17 vpiše znesek 4.959,60 evrov).
Primer 2: V postavki 9 podjetnik izkazuje dobiček v višini 3.000,00 evrov, v letu 2008 pa je plačeval prispevke za četrti dohodkovni razred (skupaj približno 7.700,00 evrov). Dobiček, povečan za plačane prispevke, znaša 10.700,00 evrov, torej si podjetnik v davčnem obračunu ne more upoštevati dodatne splošne olajšave (v postavko 17 vpiše le znesek 2.959,60 evrov).
Dodatna olajšava v višini 1.000,00 oziroma 2.000,00 evrov se upošteva v sorazmernem delu glede na število mesecev, ki jih vsebuje obdobje, za katerega se predlaga davčni obračun. V primerih, ko se dejavnost ne opravlja celotno davčno leto, se morata torej upravičenost do olajšave in višina olajšave določiti na podlagi upoštevanja preračunanih mej razredov in višine olajšave glede na število mesecev opravljanja dejavnosti.
Splošno olajšavo iz prvega odstavka 111. člena ZDoh-2 v višini 2.959,60 evra lahko zavezanec upošteva, če mu za ta ni bila upoštevana pri izračunu akontacije dohodnine od morebitnega dohodka iz zaposlitve ali je bilo na ta način upoštevane manj kot 5/12 olajšave.
Zavezanec, ki izpolnjuje pogoje iz drugega do četrtega odstavka 111. člena ZDoh-2,
lahko poleg splošne olajšave iz prvega odstavka 111. člena ZDoh-2 upošteva tudi
dodatno zmanjšanje davčne osnove, in sicer:
za dodatnih 2.000,00 evrov, če dohodek iz dejavnosti ne presega 8.300,00 evrov,
za dodatnih 1.000,00 evrov, če dohodek iz dejavnosti presega 8.300,00 evrov in ne presega 9.600,00 evrov.
Kot dohodek iz dejavnosti se šteje dobiček (znesek iz postavke 9 davčnega obračuna), kateremu se prišteje obračunan znesek prispevkov za socialno varnost, ki ga je zavezanec navedel na prvi strani obrazca, oziroma izguba (negativna vrednost zneska iz postavke 10), kateri se prišteje obračunan znesek prispevkov za socialno varnost.
Primer 1: V postavki 10 podjetnik izkazuje izgubo v višini 2.500,00 evrov, v letu 2008 pa je plačeval prispevke za četrti dohodkovni razred (skupaj približno 7.700,00 evrov). Izguba, povečana za plačane prispevke, znaša 5.200,00 evrov (-2.500 + 7.700), torej si podjetnik lahko v davčnem obračunu upošteva dodatno splošno olajšavo v višini 2.000,00 evrov (v postavko 17 vpiše znesek 4.959,60 evrov).
Primer 2: V postavki 9 podjetnik izkazuje dobiček v višini 3.000,00 evrov, v letu 2008 pa je plačeval prispevke za četrti dohodkovni razred (skupaj približno 7.700,00 evrov). Dobiček, povečan za plačane prispevke, znaša 10.700,00 evrov, torej si podjetnik v davčnem obračunu ne more upoštevati dodatne splošne olajšave (v postavko 17 vpiše le znesek 2.959,60 evrov).
Dodatna olajšava v višini 1.000,00 oziroma 2.000,00 evrov se upošteva v sorazmernem delu glede na število mesecev, ki jih vsebuje obdobje, za katerega se predlaga davčni obračun. V primerih, ko se dejavnost ne opravlja celotno davčno leto, se morata torej upravičenost do olajšave in višina olajšave določiti na podlagi upoštevanja preračunanih mej razredov in višine olajšave glede na število mesecev opravljanja dejavnosti.
-
- Moderator
- Prispevkov: 11746
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke
- Kontakt: