D.o.o. pavšalist - prodaja nepremičnine

[crtj]

Pozdravljeni,

imam vprašanje o davčni osnovi v primeru, ko d.o.o., ki se je odločila za pavšalno obdavčitev, proda lastno nepremičnino.

Nepremičnina je že delno amortizirana in je zato v bilanci vodena pod ceno, ki nastopi pri prodaji.

Denimo, da je bilančna vrednost 50.000, prodajna pa 130.000.

1. Kaj se zgodi z davčno osnovo podjetja zaradi te prodaje?

a) Kot prihodek se gleda celotna prodajna vrednost 130.000, davčna osnova je 20% od tega = 26.000

b) Kot prihodek se gleda prihodek iz prevrednotenja, torej presežka prodajne nad bilančno vrednostjo, kar je 130.000 - 50.000 = 80.000, davčna osnova je 20% od tega = 16.000

c) Nekaj tretjega - kaj?

2. Denimo, da podjetje poleg prodaje tudi izdaja račune iz redne ne-nepremičninske dejavnosti in bi ne glede na to, ali zgoraj velja a) ali b), seštevek redne dejavnosti in prodaje nepremičnine presegel 100.000. Kaj se zgodi?

a) Podjetje je lahko še naprej pavšalist, ker je prodaja osnovnega sredstva enkraten dogodek.

b) Podjetje ne more več biti pavšalist, vendar se leto prodaje še obravnava po pavšalni obdavčitvi.

c) Podjetje ne more več biti pavšalist in leto prodaje se obravnava po redni, ne več po pavšalni obdavčitvi.

Prosim za vaša mnenja. Vprašanje sem poslal tudi na FURS, vendar bi si rad čim hitreje ustvaril predstavo, kako je s tem. Hvala!

[bana]

Po mojem mnenju je pravilno podt točko 1, odgovor a in pod točko 2 nimate pravilnega odgovora, ker morate v dveh zaporednih letih preseči prihodke v višini 100.000€, da postanete redni zavezanec. Me pa zanima, kaj bo Furs rekel, zato bi vam bila hvaležna za posredovanje odgovora.m

[crtj]

Hvala za vaš odgovor - od Fursa še ni glasu, tipično traja 2 do 3 tedne.

[crtj]

Po mesecu in pol me je poklicala gospa z davkarije glede vprašanja, kako je s prodajo nepremičnine.

Prišla sva do naslednjega:

- kot promet se šteje celotna prodajna vrednost (ne pa razlika med prodajno in knjižno);

- s tem, ko (zaradi prodaje povečani) promet preseže 100.000, še ni avtomatično konec statusa normiranca;

- konec statusa bi bil, če bi do preseganja prišlo dve leti zapored.

Torej skladno s tem, kar je že prej napisala uporabnica bana.

[novica]

Prišla sva do naslednjega:

- kot promet se šteje celotna prodajna vrednost (ne pa razlika med prodajno in knjižno); ??

sem skorajda prepričana, da to ni prav.

Bom počakala par ur, če se oglasi kdo, ki se res spozna.
Če ne, začnem brskati po pojasnilih. lp

[crtj]

Gospa je posebej poudarjala, da tisto, kar dobimo s prodajo na TRR, to je promet in se nikakor ni pustila peljati v smer razlike med prodajno in bilančno.

(Cela zgodba se dogaja v kontekstu pavšalista - za normalno obdavčitev bi bilo jasno, da je davčno pomembna razlika in ne celotna prodajna, seveda.)

[novica]

Gospa je posebej poudarjala, da tisto, kar dobimo s prodajo na TRR, to je promet

"Gospa" meša osnovne pojme:

prihodki sploh ni enako promet, niti priliv na trr.
Recimo po njenem bi šel še DDV od prodaje v prihodke!!!

[crtj]

Sicer je v grobem bil tudi moj vtis, da ene stvari v tem pogovoru niso ravno na betonski podlagi, vendar... Nekdo te celo pokliče (z organa, ki ni znan po veliki prijaznosti do uporabnika), zdaj ga pa naj napizdim, da ne razume...

[novica]

zdaj ga pa naj na.., ...

khm, khm - kako pa bi to šlo - saj je "gospa" (ne gospod) ...

[crtj]

Ja saj, toliko bolj zahteven problem, osebno lažje napizdim moškega kot žensko

[novica]

Ja saj, toliko bolj zahteven problem, osebno lažje na... moškega kot žensko

Nisem mislila tega, ampak ... ...

[bana]

Še vedno se vam bolj splača ostati normiranec. Tako plačate nekaj čez 5000 davka, če bi bili pa redni zavezanec bi plačali na razliko, ki je po vaših podatkih 80.000, čez 13.000. Ne vidim v čem je problem. Se mi zdi pa tolmačenje Dursa precej logično, saj je point normirancev, da se določen davek plača od celotnega prometa, fakturiranega seveda in ne tega kar pride na TRR.