Pozdravljeni!
Imam odprt "popoldanski" s.p. in imam vprašanje glede malice. Dejavnost s.p. opravljam večinoma doma, pred kratkim pa sem najel tudi poslovni prostor. Zanima me, če si lahko beležim malico za dan, ko recimo opravljam 3 ure dela doma za svoj s.p. in 2 uri v svojem najetem poslovnem prostoru. Doma delam dopoldan, recimo od 7-10, v poslovnem prostoru pa od 18-20. Lahko te ure seštevam, ali sem do malice upravičen samo če delam več kot 4 ure skupaj?
Hvala za odgovor,
Dejan
Malica za s.p.
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: Malica za s.p.
Jaz mislim, da popoldanski s.p.ni upravičen do malice, ali se motim? Malica vam pripada že na rednem delovnem mestu, kjer delate 8 ur.
Re: Malica za s.p.
Tina nima prav. Tudi popoldanc lahko obračuna malico za najmanj 4 ure.
O tem je argumentirano napisala ga. slovan. Najdite temo! lp
O tem je argumentirano napisala ga. slovan. Najdite temo! lp
Re: Malica za s.p.
ja, kolikor vem mi malica vseeno pripada. Sedaj sem samo v tej dilemi, ali si lahko malico obračunavam tudi v tem primeru. Ker moja služba je vedno popoldan, za s.p. pa torej delam nekaj ur dopoldan in nekaj ur zvečer.
Re: Malica za s.p.
kaj pa upokojenec, ki ima še vedno s.p. - ali njemu pripada prehrana ?
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11757
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Re: Malica za s.p.
Samostojni podjetnik se pri malici obravnava davčno kot ena oseba. Malico in tako davčno priznanje le te je že bilo pri delodajalcu, popoldan pa pripada na enak način, kot bi pri delodajalcu delal nadure, torej nad 10 ur je dodatek.
Tako menim oziroma razmišljam.
Tako menim oziroma razmišljam.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko
Re: Malica za s.p.
Uredba ne predpisuje, da bi moralo biti 4 ure prisotnosti na delu "v enem kosu" - torej lahko!igrana5 napisal/-a:ja, kolikor vem mi malica vseeno pripada. Sedaj sem samo v tej dilemi, ali si lahko malico obračunavam tudi v tem primeru. Ker moja služba je vedno popoldan, za s.p. pa torej delam nekaj ur dopoldan in nekaj ur zvečer.
lp
Re: Malica za s.p.
Zakaj pa upokojenci ne bi smeli malicati? lpvesnak napisal/-a:kaj pa upokojenec, ki ima še vedno s.p. - ali njemu pripada prehrana ?
Re: Malica za s.p.
Ja, meni bi tudi to bilo logično.Mirko Zbačnik napisal/-a:Samostojni podjetnik se pri malici obravnava davčno kot ena oseba. Malico in tako davčno priznanje le te je že bilo pri delodajalcu, popoldan pa pripada na enak način, kot bi pri delodajalcu delal nadure, torej nad 10 ur je dodatek.
Tako menim oziroma razmišljam.
Recimo, da ima podjetnik redno službo 8 ur pri d.o.o., potem pa dela še 4 ure popoldan kot s.p.
Pri d.o.o. mu pripada max. 6,12 eur malica, koliko pa si potem lahko obračuna na popoldanskem s.p.? Samo dodatek? torej 4x 0,76 EUR?
Re: Malica za s.p.
hmm, to je tudi zanimo vprašanje, glede višine malice. Drži, kot je zapisala Tina? 4x0,76 EUR. Kaj če je moja malica pri delodajalcu nižja kot 6,12 EUR?
Re: Malica za s.p.
Še enkrat se bom vključila v "debato" potem pa bom nehala vsiljevati svoje mnenje!
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se uporablja v vseh primerih, ko se v dohodek iz delovnega razmerja vštevajo določena povračila stroškov. Uredba določa pogoje in višino teh povračil.
Hkrati pa se ta ista uredba uporablja tudi za zasebnika, ko mu zakonodajalec prizna odhodke pri opravljanju dejavnosti. V primeru, ko je delojemalec redno zaposlen in dosega dohodke iz delovnega razmerja, se mu višina prehrane prizna pod pogoji iz 2. člena: za najmanj 4 ure prisotnosti na delu.
V primeru, ko je ta isti »delojemalec« zasebnik in dosega dohodke iz opravljanja dejavnosti (ne iz delovnega razmerja) pa se mu priznajo odhodki kot stroški prehrane med delom pod istimi pogoji. Pri njemu sicer ne moremo reči, da mora biti prisoten na delu najmanj 4 ure, temveč mora opravljati dejavnost najmanj 4 ure na dan, kar dokazuje z verodostojnimi listinami (torej ni avtomatizma, vsak dan 4 ure…., saj tudi pri delodajalcu izkazuje svojo prisotnost z evidenco prisotnosti oziroma z drugačnim načinom evidentiranja ur v skladu z zakonom o evidencah pri delu…). Te listine so lahko: potni nalogi, izdani računi (kjer je sicer težko/ali pa tudi ne, določiti število ur, ki so potrebne, da se opravi storitev, ki je zaračunana – priloga je lahko kalkulacija/delovni nalog s podatki o normativu porabe časa itd, itd….).
Ta oseba se pojavi v dveh pravnih situacijah: kot delojemalec, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ko mu pripadajo pravice iz delovnega razmerja in kot zasebnik, ki opravlja dejavnost in mu gredo pravice iz opravljanja dejavnosti. Na kakšen način torej pri njem uporabiti kriterij opravljanja nadurnega dela pri delojemalcu in s tem višino povračila prehrane, ki velja za dodatno opravljeno DELO, ki presega 8 ur? V ničemer, saj zakon ne pozna pojma popoldanskega s.p.-ja. Zanj je to fizična oseba, ki opravlja dejavnost, razlika je v obliki obveznega zavarovanja. In, če je s.p. »enak«, se tudi priznavajo stroški, kakršni se priznajo v skladu s. 57. členom Zakona o dohodnini za zavezanca, nosilca dejavnosti Pri tem je še bolj natančen SRS 39..
Zakonska podlaga:
SRS 39.51.
Podjetniki niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih.
1. člen: Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov……..
(vsebina in področje uporabe uredbe)
(1) Ta uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
(2) Uredba se smiselno uporablja tudi za potrebe 45., 57., 106. in 107. člena ZDoh-2, 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96 in 82/97 – odl. US) in 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 3/98, 7/98- odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 in 97/01).
2. člen: Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov
(prehrana med delom)
(1) Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 6,12 eura.
57. člen: Zakon o dohodnini
(delno priznani odhodki)
Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca po tem poglavju, se priznajo pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
2. stroški prehrane med delom,
3. stroški prevoza na delo in z dela,
4. stroški dela na terenu.
lp
Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja se uporablja v vseh primerih, ko se v dohodek iz delovnega razmerja vštevajo določena povračila stroškov. Uredba določa pogoje in višino teh povračil.
Hkrati pa se ta ista uredba uporablja tudi za zasebnika, ko mu zakonodajalec prizna odhodke pri opravljanju dejavnosti. V primeru, ko je delojemalec redno zaposlen in dosega dohodke iz delovnega razmerja, se mu višina prehrane prizna pod pogoji iz 2. člena: za najmanj 4 ure prisotnosti na delu.
V primeru, ko je ta isti »delojemalec« zasebnik in dosega dohodke iz opravljanja dejavnosti (ne iz delovnega razmerja) pa se mu priznajo odhodki kot stroški prehrane med delom pod istimi pogoji. Pri njemu sicer ne moremo reči, da mora biti prisoten na delu najmanj 4 ure, temveč mora opravljati dejavnost najmanj 4 ure na dan, kar dokazuje z verodostojnimi listinami (torej ni avtomatizma, vsak dan 4 ure…., saj tudi pri delodajalcu izkazuje svojo prisotnost z evidenco prisotnosti oziroma z drugačnim načinom evidentiranja ur v skladu z zakonom o evidencah pri delu…). Te listine so lahko: potni nalogi, izdani računi (kjer je sicer težko/ali pa tudi ne, določiti število ur, ki so potrebne, da se opravi storitev, ki je zaračunana – priloga je lahko kalkulacija/delovni nalog s podatki o normativu porabe časa itd, itd….).
Ta oseba se pojavi v dveh pravnih situacijah: kot delojemalec, na podlagi pogodbe o zaposlitvi, ko mu pripadajo pravice iz delovnega razmerja in kot zasebnik, ki opravlja dejavnost in mu gredo pravice iz opravljanja dejavnosti. Na kakšen način torej pri njem uporabiti kriterij opravljanja nadurnega dela pri delojemalcu in s tem višino povračila prehrane, ki velja za dodatno opravljeno DELO, ki presega 8 ur? V ničemer, saj zakon ne pozna pojma popoldanskega s.p.-ja. Zanj je to fizična oseba, ki opravlja dejavnost, razlika je v obliki obveznega zavarovanja. In, če je s.p. »enak«, se tudi priznavajo stroški, kakršni se priznajo v skladu s. 57. členom Zakona o dohodnini za zavezanca, nosilca dejavnosti Pri tem je še bolj natančen SRS 39..
Zakonska podlaga:
SRS 39.51.
Podjetniki niso v delovnem razmerju, zato zanje kolektivne pogodbe, ki opredeljujejo pravice in obveznosti iz delovnega razmerja, ne veljajo. Kot stroški podjetnika v zvezi z opravljanjem njegovega dela se v poslovnih knjigah pripoznajo le tisti, ki so opredeljeni v predpisih.
1. člen: Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov……..
(vsebina in področje uporabe uredbe)
(1) Ta uredba določa višine povračil stroškov v zvezi z delom, povračil stroškov v zvezi s službenim potovanjem in drugih dohodkov, do katerih se ti v skladu s 3., 4., 7. in 8. točko prvega odstavka in drugim odstavkom 44. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 117/06, v nadaljnjem besedilu: ZDoh-2), ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
(2) Uredba se smiselno uporablja tudi za potrebe 45., 57., 106. in 107. člena ZDoh-2, 3. člena Zakona o posebnem davku na določene prejemke (Uradni list RS, št. 72/93, 22/94, 45/95, 12/96 in 82/97 – odl. US) in 3. člena Zakona o prispevkih za socialno varnost (Uradni list RS, št. 5/96, 18/96 – ZDavP, 34/96, 3/98, 7/98- odl. US, 106/99 – ZPIZ-1, 81/00 in 97/01).
2. člen: Uredba o davčni obravnavi povračil stroškov
(prehrana med delom)
(1) Povračilo stroškov za prehrano med delom se ne všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, za vsak dan, ko je delojemalec na delu prisoten štiri ure ali več, do višine 6,12 eura.
57. člen: Zakon o dohodnini
(delno priznani odhodki)
Stroški, ki se nanašajo izključno na zavezanca po tem poglavju, se priznajo pod pogoji in do višin, ki jih na podlagi 44. člena tega zakona za delojemalce določi vlada, in sicer:
1. stroški v zvezi s službenimi potovanji,
2. stroški prehrane med delom,
3. stroški prevoza na delo in z dela,
4. stroški dela na terenu.
lp
Re: Malica za s.p.
Hm, sicer razmišljam, da bi mogoče tudi to bilo sporno, saj v predpisu piše, če delaš 10 ur ali več, to je verjetno mišljeno pri istem delodajalcu...igrana5 napisal/-a:hmm, to je tudi zanimo vprašanje, glede višine malice. Drži, kot je zapisala Tina? 4x0,76 EUR. Kaj če je moja malica pri delodajalcu nižja kot 6,12 EUR?
Ga. Slovan, če prav razumem, vi zagovarjate stališče, da ena in ista oseba lahko na dan torej dobi 2 x 6,12 eur (če je zaposlena za 8 ur in ima še svoj popoldanski s.p.)? To ne bi bilo slabo...