Pozdravljeni,
naše podjetje za delavce organizira prehrano, od dobavitelja zato prejme mesečni račun.
Delavcem med letom zato ne povrnemo stroška prehrane pri plači.
Ker pa je cena malice od dobavitelja 5,00€, maksimalni strošek, ki ga lahko delodajalec povrne delavcu pa 6,12€/malico, ali lahko delodajalec 1x letno povrne razliko delavcu pri plači (se pravi 1,12€ za eno malico).
Primer: če je delavec imel v letu 240 malic, bi mu povrnili razliko 268,80€.
Je v tem lahko kaj spornega?
Hvala za vaša mnenja in nasvete.
PREHRANA
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: PREHRANA
Ker gredo takšna izplačila zelo težko "preko" FURS-a, sem vam kopirala 30.vprašanje in njihovo stališče v publikaciji: Dohodek iz zaposlitve:
Vprašanje 30: Poračun malice v primerih organizirane prehrane (8. 9. 2017)
Odgovor
V primeru organizirane prehrane se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane, vendar ne več kot 6,12 eur. Če je vrednost organizirane prehrane po posamezniku nižja od 6,12 eur, bi lahko delodajalec neobdavčeno izplačal razliko do zneska 6,12 eur le, če bi ga k temu zavezoval predpis, npr. kolektivna pogodba.
Podrobneje:
Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni vidik od davčnega. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 v 130. členu določa pravico delavca do povračila stroškov prehrane med delom, ne določa pa obsega oziroma višine povračila stroškov, kar prepušča ureditvi v kolektivni pogodbi s splošno veljavo oziroma izvršilnemu predpisu, če višina ni določena s kolektivno pogodb s splošno veljavnostjo. V kolektivnih pogodbah so poleg višine posameznega povračila materialnega stroška praviloma urejena tudi nekatera druga vprašanja. Tako se lahko s kolektivno pogodbo socialni partnerji dogovorijo:
.. da namesto izplačila povračila stroškov za prehrano med delom, delodajalec organizira ustrezno prehrano (zagotovitev toplega obroka) med delom, ki jo brezplačno zagotavlja za zaposlene. V takem primeru se lahko dogovorijo tudi, da delavec ni upravičen do izplačila med zneskom toplega obroka in nadomestilom prehrane, če je slednje višje od zneska toplega obroka,
.. razloge, ko je delavec kljub organizirani ustrezni brezplačni prehrani med delom upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom (dietna prehrana, ipd.).
Ob tem velja poudariti, da iz sodne prakse (Višje delovno in socialno sodišče - sodba Pdp 2223/1994) izhaja, da se stroški v zvezi z delom, kot so tudi stroški za prehrano med delom, izplačujejo le, če dejansko nastanejo. V primeru organizirane brezplačne prehrane praviloma delojemalcu stroški prehrane ne nastanejo.
Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2, ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pogoje in višino povračil stroškov prehrane določa 2. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba.
Povračilo stroškov prehrane med delom za vsak dan, ko je delojemalec na delu 4 ure, se ne všteva v davčno osnovo v višini 6,12 eur (2. člen Uredbe). Če delodajalec izplačuje (zagotavlja) povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, kot ga določa Uredba, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če delodajalec delojemalcu, ki je na delu prisoten 4 ure ali več, zagotovi obrok prehrane, je neobdavčen znesek dejanska vrednost tega obroka, vendar ne več kot 6,12 eur. Le če bi predpis (npr. kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca) določal pravico delavca do povračila stroškov prehrane v enakem znesku, ki je kot neobdavčen določen z Uredbo, se bi razlika med dejansko vrednostjo obroka, ki ga zagotavlja družba (cena obroka oziroma strošek delodajalca v zvezi z zagotavljanjem obroka) in zneskom, ki je določen kot neobdavčen, davčno obravnaval kot povračilo stroškov prehrane.
lp
Vprašanje 30: Poračun malice v primerih organizirane prehrane (8. 9. 2017)
Odgovor
V primeru organizirane prehrane se v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja ne všteva povračilo stroškov prehrane v višini organizirane prehrane, vendar ne več kot 6,12 eur. Če je vrednost organizirane prehrane po posamezniku nižja od 6,12 eur, bi lahko delodajalec neobdavčeno izplačal razliko do zneska 6,12 eur le, če bi ga k temu zavezoval predpis, npr. kolektivna pogodba.
Podrobneje:
Pri obravnavi vprašanja je treba ločiti delovno pravni vidik od davčnega. Zakon o delovnih razmerjih – ZDR-1 v 130. členu določa pravico delavca do povračila stroškov prehrane med delom, ne določa pa obsega oziroma višine povračila stroškov, kar prepušča ureditvi v kolektivni pogodbi s splošno veljavo oziroma izvršilnemu predpisu, če višina ni določena s kolektivno pogodb s splošno veljavnostjo. V kolektivnih pogodbah so poleg višine posameznega povračila materialnega stroška praviloma urejena tudi nekatera druga vprašanja. Tako se lahko s kolektivno pogodbo socialni partnerji dogovorijo:
.. da namesto izplačila povračila stroškov za prehrano med delom, delodajalec organizira ustrezno prehrano (zagotovitev toplega obroka) med delom, ki jo brezplačno zagotavlja za zaposlene. V takem primeru se lahko dogovorijo tudi, da delavec ni upravičen do izplačila med zneskom toplega obroka in nadomestilom prehrane, če je slednje višje od zneska toplega obroka,
.. razloge, ko je delavec kljub organizirani ustrezni brezplačni prehrani med delom upravičen do povračila stroškov za prehrano med delom (dietna prehrana, ipd.).
Ob tem velja poudariti, da iz sodne prakse (Višje delovno in socialno sodišče - sodba Pdp 2223/1994) izhaja, da se stroški v zvezi z delom, kot so tudi stroški za prehrano med delom, izplačujejo le, če dejansko nastanejo. V primeru organizirane brezplačne prehrane praviloma delojemalcu stroški prehrane ne nastanejo.
Davčno obravnavo povračil stroškov v zvezi z delom ureja Zakon o dohodnini – ZDoh-2, ki v prvem odstavku 44. člena med dohodke iz delovnega razmerja, ki se ne vštevajo v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja, uvršča povračila stroškov v zvezi z delom pod pogoji in do višin, ki jih določi vlada. Pogoje in višino povračil stroškov prehrane določa 2. člen Uredbe o davčni obravnavi povračil stroškov in drugih dohodkov iz delovnega razmerja – Uredba.
Povračilo stroškov prehrane med delom za vsak dan, ko je delojemalec na delu 4 ure, se ne všteva v davčno osnovo v višini 6,12 eur (2. člen Uredbe). Če delodajalec izplačuje (zagotavlja) povračila teh stroškov v znesku, ki presega znesek, kot ga določa Uredba, se znesek posameznega povračila v delu, ki presega znesek, določen v Uredbi, všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja.
Če delodajalec delojemalcu, ki je na delu prisoten 4 ure ali več, zagotovi obrok prehrane, je neobdavčen znesek dejanska vrednost tega obroka, vendar ne več kot 6,12 eur. Le če bi predpis (npr. kolektivna pogodba, ki zavezuje delodajalca) določal pravico delavca do povračila stroškov prehrane v enakem znesku, ki je kot neobdavčen določen z Uredbo, se bi razlika med dejansko vrednostjo obroka, ki ga zagotavlja družba (cena obroka oziroma strošek delodajalca v zvezi z zagotavljanjem obroka) in zneskom, ki je določen kot neobdavčen, davčno obravnaval kot povračilo stroškov prehrane.
lp
-
ttaanniiccaa
- Računovodski vajenec
- Prispevkov: 164
- Pridružen: 01 Jul 2008, 14:16
Re: PREHRANA
Hvala za napisano, vse to sem si že prebrala na internetu, sem tudi jaz vse to videla. Nadrejenim sem povedala, da naša praksa NI PRAVILNA. Kaj bo, pa bomo videli.
Hvala za odgovor.
Hvala za odgovor.
Re: PREHRANA
Pozdravljeni,
jaz imam pa malo drugačno vprašanje, vidik s strani delavca (moje žene).
Pred letom dni se je zaposlila pri družinskem podjetju, kjer so tri zaposlene in ostali domači, ki občasno pomagajo.
Malico priskrbi delodajalec in sicer na tak način da malico vsak dan pripelje zunanji izvajalec. Celo leto je dobivala polovično malico (pol kosa kruha, pol zrezka, nekaj kosov testenin- brez heca izredno žalostno).
Moja žena poje izredno malo, ima manj kot 50kg ampak včasih je še po malici bila lačna... Vedno pa jedo skupaj z ostalimi družinskimi člani, je pa pomotoma enkrat slišala da se narocujejo 3 porcije malice (3 zaposlene, jedo še 3-4 člani družine isto)... Ker ji ni bilo dovolj je pred novembrom delodajalcu ustno sporočila, da si bo malico od tedaj naprej torej začenši z novembrom priskrbela sama. Sedaj sva ugotovila da tudi stroškov v vezi z malico za november ni dobila povrnjenih.
Zanima me predvsem če ima žena pravico do povračila stroškov (če se sama odloči, da si bo sama priskrbela malico in delodajalec temu ne nasprotuje), če ima pravico do povračila stroškov za celo leto polovičnih malic in tudi če je primer morda zrel za kakšno prijavo na inšpektoratu.
Hvala vnaprej vsem za pomoč in vaš čas.
Rok (užaloščen mož)
jaz imam pa malo drugačno vprašanje, vidik s strani delavca (moje žene).
Pred letom dni se je zaposlila pri družinskem podjetju, kjer so tri zaposlene in ostali domači, ki občasno pomagajo.
Malico priskrbi delodajalec in sicer na tak način da malico vsak dan pripelje zunanji izvajalec. Celo leto je dobivala polovično malico (pol kosa kruha, pol zrezka, nekaj kosov testenin- brez heca izredno žalostno).
Moja žena poje izredno malo, ima manj kot 50kg ampak včasih je še po malici bila lačna... Vedno pa jedo skupaj z ostalimi družinskimi člani, je pa pomotoma enkrat slišala da se narocujejo 3 porcije malice (3 zaposlene, jedo še 3-4 člani družine isto)... Ker ji ni bilo dovolj je pred novembrom delodajalcu ustno sporočila, da si bo malico od tedaj naprej torej začenši z novembrom priskrbela sama. Sedaj sva ugotovila da tudi stroškov v vezi z malico za november ni dobila povrnjenih.
Zanima me predvsem če ima žena pravico do povračila stroškov (če se sama odloči, da si bo sama priskrbela malico in delodajalec temu ne nasprotuje), če ima pravico do povračila stroškov za celo leto polovičnih malic in tudi če je primer morda zrel za kakšno prijavo na inšpektoratu.
Hvala vnaprej vsem za pomoč in vaš čas.
Rok (užaloščen mož)