Operativna obravnava drobnega inventarja - enostavno

[Iry7]

Sem s.p. začetnik (enostavno knjigovodstvo, nezavezanec za DDV) in prosim za pomoč pri razumevanju ustrezne obravnave drobnega inventarja (tiskalnik, vrtalni stroj, pomično merilo, spajkalnik, usmernik, spenjalnik papirja, luknjač za papir, svedri za vrtalni stroj,…) za kar se trudim že nekaj časa, a še ni bilo ustreznega pojasnila.

Na podlagi odgovorov pa tudi: 33. načela Kodeksa računovodskih načel, SRS 1.47, SRS 4.2 in SRS 39.24 (točka 5. spodaj) razumem (sodim), da se zgoraj navedeni material posamične vrednosti do 500€ lahko obravnava kot: 1. drobni inventar v okviru opredmetenih osnovnih sredstev ali 2. kot material v okviru obratnih sredstev (predvidevam, da material na koncu teksta iz SRS 39.24 – točka 5. spopdaj dejansko pomeni material v okviru obratnih sredstev).

Nadalje 6. odstavek 33. člena ZDDPO-2 (tudi SRS 39.37) določa, da se tovrstna sredstva ob prenosu v uporabo lahko takoj obravnavajo kot odhodek/strošek (se ne amortizirajo).

Ni pa mi še razumljivo kako operativno-knjigovodsko voditi ta sredstva.

Gre za naslednja vprašanja:
1. Se je potrebno odločiti (predvidevam, da določiti s sklepom) ali se bodo tovrstna sredstva obravnavala kot DI v okviru osnovnih sredstev ali v okviru obradnih sredstev (materiala)?
2. Ali morajo biti tem sredstvom, v kolikor se vodijo v okviru materiala (obratna sredstva) dodeljene šifre in jih je potrebno popisovati ob inventuri? Čudno mi je, da bi na primer sveder ali spenjalec papirja imela svojo šifro in bila knjižno na zalogi. Materiale nameravam sicer skladno z določili SRS 39 o enostavnem knjigovodstvu obravnavati na način takojšnjega odpisa vrednosti in uskladitve z letnim popisom.
3. V kolikor se tovrstna sredstva vodijo kot DI v okviru osnovnih sredstev – ali morajo biti kljub takojšnjemu odpisu vrednosti popisana v registru osnovnih sredstev in imeti svojo inventarno številko (inventarna številka za sveder, spenjalnik ?! – kam jo sploh pritrditi?)?
4. Ali obstaja še kakšna druga kategorija sredstev (n.p.r. potrošni material) pod katero se lahko obravnavajo tovrstna sredstva (vsaj pisarniški materal (spenjalnik, luknjač) in na primer svedri za vrtalni stroj), ki se tudi ob nabavi (sprostitvi v uporabo) takoj obravnava kot strošek in pri kateri teh sredstev ni potrebno voditi v nobeni evidenci (predvidevam, da se tako obravnava n.p.r. pisarniški papir, sponke, korekturna sredstva (edix), lepilni trak, registratorji (fascikli) i.p.d.)? Nekaj o tem govori SRS 39.37. Kako tak material opredeliti (s sklepom)?
5. Kaj praktično/operativno pomeni ''skupinska obravnava'' (povezava z SRS 39.28) v tekstu drugega odstavka SRS 39.24 (tudi SRS 1.47), ki se glasi: ''Opredmetena osnovna sredstva so zemljišča, zgradbe, proizvajalna oprema, druga oprema in biološka sredstva. Opredmeteno osnovno sredstvo, katerega posamična nabavna vrednost po dobaviteljevem obračunu ne presega tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko izkazuje skupinsko kot drobni inventar. Stvari drobnega inventarja, katerih posamične nabavne vrednosti po obračunih dobaviteljev ne presegajo tolarske vrednosti 500 evrov, se lahko razporedijo med material.''

Se opravičujem za obsežnost svojega vprašanja (vprašanj), a parcialne poizvedbe me v mojem razumevanju te teme doslej niso daleč pripeljale. Zato želim končno razčistiti s to zadevo.

Vsem se v naprej iskreno zahvaljujem za koristne nasvete in pojasnila.

Lp

[Iry7]

Je kje kak strokovnjak, ki bi znal odgovoriti?
Lepo prosim za pomoč.

Lp

[Mirko Zbačnik]

So sotrokovnjaki, a mogoče so se ustrašili obširnosti vprašanja .

Drobni material, to je navadno lahko drobno orodje, vrtavke na primer in podobno. Kaj opredelimo kot drobni material ali osnovno sredstvo je odvisno tudi od vrednosti preostalih osnovnih sredstev. Maeni, kot računovodji, kjer je največja vrednost osebni ačunalnik, predstavlja tudi znesek cca 100 € relativno visoko vrednost in bi lahko tudi to msatral kot osnovo sredstvo. Na primer zunanji trdi disk. Za nekega gradbinca pa vrednost stroja cca 500 € res ne pomeni veliko.

Lahko obravnavamo na več načino, nekaj ste že sami ugotovili.

Kot osnovno sredstvo kot drobni inventar v okviru osnovnih sredtev. Amortizacija je davpno priznana v višini kot to določa davčna zakonodaja, ni pa to pravilo. Davčno priznana je amortizacija v omenjeni višini, v kolikor se amortizira posamično. Lahko se amortizira tudi skupinsko, vendar moramo. Amortizacija je lahko tudi višja ali nižja od davčno priznane stopnje. V teh primerih moramo voditi ločeno evidenco in v primeru, da amortizacija za poslovne namene preseeže davčno priznano amortizacijo9, moramo za ta znesek vv davčnem obračunu zmanjšati davčno osvnovo. obratno ni potrebno.

Drug način je lahko tudi ta, da normalno obračunavamo amortizacijo za poslovne namene, v davčni bilanci pa upoštevamo celotni odpis v tistem obdobju nabavljenega drobnega inventarja. Tu pa moramo povečati davčno osnovo za zesek obračunane amortizacije v tem obdobju.

Tretja obravnava pa je obravnava kot material. Lahko ga odpišemo takoj, ali postopoma v roku enega leta. Tu je davčno priznan strošek v višini odpisa.

Obravnava kot material je torej mišljeno kot drobni inventar, ki ga evidentriramo v dvostavnem knjigovodstvu v skupini kontov materiala, doba uporabe je do enega leta, kot osnovno sredstvo pa je mišljena obravnava kot drobni inventar v okviru osnovnih sredstev, katerega v dvostavnem knjigovodstvu obravnavamo v skupini kontov osnovnih sredtev, doba uporabe je tu več kot leto. V obeh primerih v bilanci izkazujemo le knjigovodsko vrednost. Navadno pa, v kolikor DI odpišemo tako, tega v bilancah ni. Drobni inventar, ki ga obravnavamo kot materjal kljub temu, da je že odpisan, količinsko vodimo in usklajujemo z inventurnimi popisi. Tudi osnovna sredstva poppišemo, vendar je tu sredstvo v registvu kljub temu, da je že odpisano dp dejanskega uničenja ali odpisa.

Mogoče še kaj, če vam ne bo jasno.

[Iry7]

Se iskreno zahvaljujem za vaša pojasnila, ki opisujejo načine razvrščanja sredstev.
Glede tega je res, da zaenkrat ne bomo imeli nobenih sredstav vrednih nad 500€ in bi potemtakem na primer vrtalni stroj ali tiskalnik lahko bila smatrana kot osnovno sredstvo vendar menim, da tudi uvrstitev v okvir drobnega inventarja ali materiala ni v nasprotju s predpisi in kot takšna ne bi smela biti nedovoljena oziroma predstavljati kršitve. Takšno razvrščanje bi sicer lahko bilo sporno glede na sedmi odstavek pete točke Uvoda v SRS, ki v okviru zahteve po zanesljivosti računovodskih izkazov izpostavlja zahtevo po dajanju prednosti vsebini pred obliko.

Kakorkoli, mislim, da bo ostalo pri uvrstitvi teh sredstev na način, ki omogoča takojšnji odpis vrednosti (brez amortizacije).

Bolj pa me mučijo nejasnosti povezane z ostalimi mojimi vprašanji zgoraj in sicer, kako ta sredstva operativno-knjigovodsko obravnavati (ob takojšnjem odpisu vrednosti) v primeru razvrščanja v različne skupine (DI v okviru osnovnih sredstav / material - obratna sredstva / portošni material) in s tem povezano evidentiranje (vodenje v evidencah), dodeljevanje potrebnih oznak (kot je izpostavljeno zgoraj je določen material tak, da nanj objektivno ne moreš namestiti identivikacijske številke ali šifre) in obveze po popisovanju.

Kot je izpostavljeno v mojem vprašanju št. 4 zgoraj določen material gotovo je takšen, da se ga lahko takoj (ob nabavi) uvrsti v stoške in se ga ne vodi v nobenih evidencah (dvomim, da v katerem podjetju štejejo koliko imajo na zalogi sponk za papir). Tudi na podlagi mojih izkušenj iz delovnega razmerja vem, da je tako (nikoli nismo evidentirali in popisovali pisarniškega materiala). Ne vem pa kakšna vrsta materiala to dejansko je, kako ga razmejiti od drugih materialov in ali se dejansko sme obravnavati kot mislim (takoj v stroške in v nobeno eviodenco).

Imate kakšne izkušnje s tem (operativnim vodenjem posameznih vrst sredstev)?

Hvala in lep pozdrav.

[Mirko Zbačnik]

Jaz sem za varianto, da taka sredstva vodim kot droben inventar v okviru osnovnih sredstev. ker so to tudi osnovna sredstva, lahko zanje uveljavljam tudi olajšave za investicije.

Vsaka odločitev, ki jo sprejmete v okviru zakonodaje je legalna, le držati se je boste morali nekaj časa.

[Iry7]

O.K. Menim, da je to res smiselno.
Predvidevam, da je tudi v tem primeru mogoč takojšen odpis vrednosti (brez amortizacije) saj 6. odstavek 33. člena ZDDPO-2 govori:''Ne glede na določbe prvega do petega odstavka tega člena, se lahko pri opredmetenem osnovnem sredstvu, katerega doba uporabnosti je daljša od enega leta in katerega posamična nabavna vrednost ne presega vrednosti 500 eurov, kot odhodek ob prenosu v uporabo prizna odpis celotne nabavne vrednosti.''
Je tako?

Kar mi še ni jasno je to ali mora tudi vsaka stvak drobnega inventarja v okviru osnovnih sredstev biti vpisana v register osnovnih sredstev in imeti svojo inventarno številko. Kaj torej pomeni 'skupinsko' obravnavanje v kontekstu SRS 39.24 - zgoraj (tudi SRS 1.47, SRS 39.28)?

Kako pa postopati s pisarniškim materialom (papir, sponke...) v smislu razvrščanja in evidentiranja? Je to material v kontekstu SRS 39.37 ki se glasi:''Stroški materiala, ki se pred uporabo ne zadržujejo v zalogah, se praviloma izkazujejo v dejanskih zneskih ob nabavi takšnega materiala.
Drobni inventar, dan v uporabo, se prenese med stroške takoj, lahko pa postopoma v obdobju, ki ni daljše od leta dni.''?

Lp

[Mirko Zbačnik]

100 % drobnega inventarja v okviru osnovnih sredstev je po davčni zakonodaji možen le v davčnem obračunu. V nasprotnem primeru je nesmisel ta sredstva imeti med osnovnimi sredstvi, ki se trošijo (amortizirajo) več let. Tako bi jih vodili kot material (drobni inventar).

Obstaja možnost tudi skupinskega obračuna drobnega inventarja, vendar moramo pritem imeti v mislih, da bo, če za ta sredstva določimo stopnjo amortizacije v višini davčno priznane to le v prvih letih. Ko se bodo prvotno nabavljena sredstva popolnoma amortizirana, bo v tej skupini vsaka manjša nabava v celoti amortizirana. Tej sredstev pa ne bomo mogli upoštevati kot olajšavo za investiranje, kjer je pogoj, da se mora amotizirati posamič. Če neko sredsto obravnavamo kot osnovno sredstvo, moramo voditi register osnovnih sredstev.

Pisarniški material je v takih vrednostih in količinah, da je nesmiselno voditi zaloge. Mogoče bi kot drobni inventar v okviru materiala vodil le luknjače, spenjače...

O tiskalnikih in računalnikih je pa že druta zgodba in tu si lahko kar zapletemo zadevo. Vsa sredstva moramo obravavati enako. Mogiteli so pa še poglavje zase. Da ne kompliciramo s tem, kaj je, ali je to material ali osnovo sredstvo, sam menim, da je to kar osnovno sredstvo. Tudi mobi za 1 €. Uporabljamo ga več let, razen odpisa zaradi "zastaranosti" ga nemoteno uporabljamo več let. Računalnik je za nas lahko osnovno sredstvo, s katero opravljamo lahko osnovno dejavnost. Zame, kot računovodja je to zagotovo računalnik, ne glede na vrednost. Za komercialista pa telen. Je pač naše osnovno orodje, kot za zidarja kela (jeke pa kljub vsemu ne bi vodil med osnovnimi sredstvi), bolje mešalec za beton.

Da me bp, zašel...

[Iry7]

Lepa hvala za pojasnila in lep dan.

[kali]

Pozdravljeni,
ali je kaj narobe če sem knjižila prenosnik vrednost 450€ in tv sprejemnik 270€ v drobni inventar(takojšen odpis)?
Osnovnih sredstev nimam in ne bom uveljavljala davčne olajšave ker že tako sem imela malo prometa.

Hvala.

[Mirko Zbačnik]

Odločitev je vaša, a ni smotrna. Sredstva imajo aljšo življensko dobo in je tako stroške smiselno malce porazdelit.

Mogoče bi bilo bolje od obravnave kot material (drobni inventar) sredstva vodili kot drobni inventar v okviru osnovnih sredstev. Kljub temu bi jih lahko takoj davčno odpisali, če ste tako sklenili (računovodska usmeritev). Poslovna amortizacija bi potekala normalno in bi jo iz davčnega obračuna izvzeli.

Mogoče boste kdaj v prihodnosti imeli več prometa in bi želeli zmanjšati davčno osnovo. Lahko bi jo zmanjšali tudi na račun za to poslovno leto neizkoriščene dačvne olajšave?!

[kali]

Kako pa naj to popravim? jaz sem kar račun za prenosnik poknjižila v kpo kot prejeti in plačani kot če bi šlo za znesek za npr. neke storitve kot je mobilni telefon...

[Mirko Zbačnik]

Bilance lahko porpavite še vsaj do konca obdobja oddaje, tako tudi davčno napoved. Če ste jih že oddali.

Enostavno stornirate knjižbo in napavite tako, kot bi želeli.

Možen je tudi popravek kasneje, po oddaji vseh izkazov in davčne napovedi, a je malce več "telovadbe". Pomote se dogajajo (so se in se đe bodo). Kdor dela, ta greši - to mi je dejal nek davčni kontrolor, ki me je opozoril na napako.