Datum nastanka poslovnega dogodka

[slovan]

Ali datum, ko se je poslovni dogodek, ki ga knjižim (torej Prejem blaga) dejansko zgodil - torej 10.05., ali pa datum, ki ga nosi dokument na osnovi katerega knjižim (prejeti račun), torej 05.05., čeprav to ni datum, ko se je poslovni dogodek 'Prejem blaga..' res zgodil ampak je to datum opravljene storitve (datum odpreme od dobavitelja)?

Najprej kaj je poslovni dogodek: je tista poslovna sprememba, ki povzroči spremembo na sredstvih podjetja, virih podjetja, stroških, odhodkih, prihodkih. Poslovni dogodek praviloma povzroči dve spremembi: povečanje sredstev in povečanje obveznosti; povečanje terjatev in povečanje prihodkov; povečanje obveznosti in povečanje stroškov/odhodkov; zmanjšanje sredstev in zmanjšanje obveznosti itd…. Tudi v primeru vodenja poslovnih knjig po sistemu enostavnega knjigovodstva sta prisotni dve spremembi: npr. zapis v KPO prihodek-izdana faktura-povečanje prihodkov in evidenca terjatev do kupcev/povečanje terjatev.

V gornjem primeru pridobitve blaga s hkratnim prejemom računa dobavitelja: prejem blaga je povzročil poslovni dogodek na dan 10.02.2013, ko je prešla tudi lastninska pravica na blagu na vas: podlaga za prevzemni dokument (dokument skladiščnega poslovanja – količinsko in dokument blagovnega knjigovodstva ovrednoten prevzemni dokument) je dobavnica dobavitelja, ki je priložena računu in sam račun. Datum izdaje tega računa ni pomemben za nastanek poslovnega dogodka povečanje zaloge blaga, temveč je to datum dejanskega prevzema – ko se nam povečajo zaloge ob hkratnem povečanju obveznosti do dobaviteljev. Je pa datum izdaje računa eden izmed podatkov, ki jih lahko kasneje koristimo v različne namene, vendar ne za določitev datuma poslovnega dogodka.

Pomembnejši je datum npr. datum odpošiljanja blaga ali datum opravljene storitve. Četudi bi prejeli račun pred dobavo blaga, za vas ne bi nastal poslovni dogodek – obveznost do dobavitelja, saj je pogoj tudi dobava kot nasprotna sprememba sredstev podjetja (v sistemu dvostavnega knjigovodstva bi imeli: blago na poti in obveznost do dobavitelja…v enostavnem knjigovodstvu pa počakamo do povezane spremembe oziroma do dejanskega nastanka obveznosti).

Pri pridobitvi materialnih dobrin je nastanek poslovnega dogodka sam prevzem, pri prodaji pa dobava kupcu kot izhod iz skladišča. Pri nastanku obveznosti, ki pa so rezultat nastanka odhodkov oziroma opravljenih storitev, pa je datum nastanka dan ko je bila opravljena storitev oziroma na katero obdobje se ta storitev nanaša in to ne glede na to ali ste zavezanec za DDV ali ne.
Primer 1: dne 5.2. (datum izdaje računa je 31.01.) prejmemo račun za najem poslovnih prostorov za januar: dan nastanka poslovnega dogodka je zadnji dan meseca na katerega se račun nanaša, torej 31.01. in hkrati je na ta dan nastala obveznost do dobavitelja.
Primer2: dne 10.01 prejmemo račun za računovodske storitve opravljene v mesecu decembru. Izdaja računa je 31.12., iz računa je razvidno, da se storitev nanaša na obdobje december..poslovni dogodek je nastal zadnji dan meseca decembra: KPO strošek storitev in evidenca obveznosti do dobaviteljev.

Pri poravnavi obveznosti ali plačilu terjatev je datum poslovnega dogodka nesporen, to je dan ko je bilo plačilo vključeno v izpisek TRR-ja in predstavlja zmanjšanje denarnih sredstev na računih pri banki.

Tudi če poslovni dogodek opišem kot 'Prejem računa za naročeno blago' je dilema identična. Se dilema morda reši tako, da se knjiženi poslovni dogodek opiše kot 'Nabava trgovskega blaga' in se kot datum nastanka poslovnega dogodke vpiše DOS (oziroma datum računa, saj na računu iz tujine še nisem zasledil datuma opravljene storitve temveč le datum računa). V tem primeru bi datum dejanskega prejema blaga 'izpadel' ozirom postal irelevanten kar bi dilemo nekako rešilo.

Kot datum nastanka poslovnega dogodka ne morete vpisati datuma računa, ker se na ta dan pri vas ni zgodilo nič. Pri vas je dogodek nastal s prejemom blaga in prejemom računa (10.02). Pri poslovanju s tujino se v večini primerov uporabljajo trgovinske paritetne klavzule (INCOTERMS), s pomočjo katerih določimo datum dobave blaga in s tem prenos lastništva blaga na kupca: ob prevzemu; ob pričetku odpošiljanja, lokacija tovarne.
: ob prevzemu: pomeni, da je nastal poslovni dogodek na dan prevzema blaga (recimo da je nekaj podobnega kot imate vaš primer);
- ob pričetku odpošiljanja: dobavitelj vam je 5.2. poslal blago, prejeli ste ga 10.02.; datum računa je 5.2.: ta dogodek pa je že bolj kompleksen: a) 5.2. račun je podlaga za povečanje obveznosti do dobavitelja ter hkrati povečanje blaga na poti – ne na zalogi, saj ste s tem dnem postali lastnik blaga, čeravno ga še niste prejeli…b) 10.02. prejem blaga: prevzemnica in povečanje blaga na zalogi in hkrati zmanjšanje blaga na poti…
- nekaj podobnega je tudi prenos lastništva že na lokaciji tovarne…….

Skratka nobena knjigovodska listina in z njo povezan poslovni dogodek ne morete enoznačno določiti, temveč je le-ta odvisen od celotne vsebine.
lp

[Matko506]

Spoštovana gospa Slovan.

Najlepše se vam zahvaljujem za vaše podrobno pojasnilo.
Ja, res sem mislil, da je zadeva precej bolj enoznačna kot očitno je. Sicer nisem spraševal zaradi materialnega poslovanja (za ta del mi je razumljivo, da je datum prejema blaga tisti, ki je merodajen) temveč sem spraševal v zvezi z zapiranjem terjatve do dobavitelja v KTO (oziroma natančneje KOTO - če je ločena).
Če pravilno razumem gre za to, da je datum nastanka poslovnega dogodka s katerim je dobavitelj poravnal svojo obveznost, ki je nastopila s plačilom avansa za naročeno blago datum, ko se je ta poravnava dejansko zgodila torej: datum prejema blaga ali pa datum opravljene storitve, če bi bilo s pariteto INCOTERMS določeno, da lastništvo nad blagom preide name s pošiljanjem blaga od dobavitelja. (Je tako?)

V zvezi z vašim zapisom:

V gornjem primeru pridobitve blaga s hkratnim prejemom računa dobavitelja: prejem blaga je povzročil poslovni dogodek na dan 10.02.2013, ko je prešla tudi lastninska pravica na blagu na vas: podlaga za prevzemni dokument (dokument skladiščnega poslovanja – količinsko in dokument blagovnega knjigovodstva ovrednoten prevzemni dokument) je dobavnica dobavitelja, ...

me zanima o katerem dokumentu govorite v okviru blagovnega knjigovodstva. Sam ob prevzemu izdelam prejemnico, ki nosi tako količino kot zadnjo nabavno ceno enote, oba podatka pa vpišem v kartico blaga. Prejemnica, izdajnica in kartica posameznega blaga/izdelka so dokumenti s katerimi pokrivam skladiščno poslovanje oziroma blagovno knjigovodstvo. Za material uporabljam poenostavljen postopek ugotavljanja porabe - z letnim popisom. Mi v tem delu poslovanja kaj manjka (z vidika zunanjih predpisov)?

Pa še vprašanje v zvezi z dobavnicami za prejeti material oziroma blago. Vem, da je dobavnica relevantni dokumet, ki predstavlja podlago za prevzem blaga na zalogo, toda od nekaterih dobaviteljev je preprosto ne dobim. Skupaj z blagom prejmem le račun. Določeni dobavitelji pa pošljejo z blagom odpremnico (Shipping slip, Shipping notice) za katero sklepam, da ima enako relevantnost kot dobavnica. Ob nabavi kakršnegakoli 'blaga' (material, potrošni material, pomožni material, drobni inventar, osnovno sredstvo...) v maloprodajni trgovini pa vadno prejmem izključno račun.
Najbrž bi bilo prav, da bi od dobavitelja zaheval dostavo dobavnice če te ni izdal, vandar doslej nisem 'trošil energije' za to in sem prevzemne dokumente v takšnih primerih izdelal na podlagi prejetega računa. Je to z vidika predpisov vezanih na poslovanje kakorkoli sporno (ali obstajajo kakšni eksplicitni predpisi, po katerih bi kot osnova za prevzem blaga na zalogo bila zahtevana dobavnica)?

Pri vašem pojasnilu:

Pri poravnavi obveznosti ali plačilu terjatev je datum poslovnega dogodka nesporen, to je dan ko je bilo plačilo vključeno v izpisek TRR-ja in predstavlja zmanjšanje denarnih sredstev na računih pri banki.

nisem prepričan, o katerem datumu je govora. Izpisek nosi datum izpiska, datum knjiženja, datum bremenitve/valute in datum poravnave. Glede na vaš zapis predvidevam, da govorite o datumu knjiženja (to je datum, ko je bilo plačilo vključeno v izpisek). Ali ni datum poslovnega dogodka v primeru plačila datum, ko je bila izvedena bremenitev računa, torej datum bremenitve/valute?

Ponovno hvala in lep pozdrav, M.

[slovan]

Po vrsti in to res na kratko:
1)Tako je. Plačilo avansa se zapre s prejemom blaga oziroma prejemom računa! Brez prejetega računa ne morete »zapirati« avansa, ne glede na to, kdaj je prešlo lastništvo na vas. V primeru prejema blaga, ne pa tudi računa, bi to bila za vas obveznost za nefakturirano blago….

2) Govorim o prevzemnici (glede na različna poimenovanja pač govorim na splošno o prevzemnem dokumentu). Kar se tiče ugotavljanja porabe materiala z letnim popisom vam daje to možnost SRS 39.

3) Različni subjekti različno obravnavajo to področje in tudi poimenujejo ta dokument. Nekateri imajo kar skupaj RAČUN/DOBAVNICO, v primeru, če dobavitelj pošlje blago pred izdajo računa, je k temu blagu priložena dobavnica, v maloprodaji ni dobavnice, saj ne gre za klasično dobavo, ker blago takoj prevzamete, odpremnica…… in nikjer ni predpisano, da bi morala za prevzem biti dobavnica. Zadošča račun, saj so na njem vsi podatki potrebni za izdelavo prevzemnega dokumenta.

4) Različne banke imajo različno obliko in vsebino izpiska TRR. Poslovni dogodek je tisti datum, ki predstavlja odliv iz vašega računa (o tem datumu govorim: plačilo vključeno v izpisek TRR-ja in predstavlja zmanjšanje denarnih sredstev na računih pri banki) in če na vašem izpisku piše: datum bremenitve/valuta in je na ta dan tudi dejanska bremenitev, je po vsebini ta podatek datum poslovnega dogodka za plačilo obveznosti.

lp

[Matko506]

Najlepša hvala. Na podlagi vaših pojasnil sem dileme v zvezi s to temo le razjasnil.

Želim vam lep dan, M.

[Matko506]

Spoštovana gospa Slovan,

V zvezi z vašim pojasnilom:

1)Tako je. Plačilo avansa se zapre s prejemom blaga oziroma prejemom računa! Brez prejetega računa ne morete »zapirati« avansa, ne glede na to, kdaj je prešlo lastništvo na vas. V primeru prejema blaga, ne pa tudi računa, bi to bila za vas obveznost za nefakturirano blago….

se mi je danes porodila misel povezana s preteklim dogodkom, za katerega sedaj nisem prepričan ali sem v zvezi z njim pravilno postopal, zato vas naprošam za mnjenje.

Gre za to, da sem prejel trgovsko blago iz tujine (uvoz), pri tem pa je bil obračun uvoznih dajatev na računu špediterja napačen, zaradi česar sem ta račun zavrnil. Prejel sem torej: blago, račun za blago (že plačano), račun za transport in račun za uvozne dajatve (napačen-zavrnjen).

Ker mi je špediter povedal, da lahko postopek popravka traja do tri mesece (napako obračuna je storil carinski organ) in nisem mogel tako dolgo čakati s prevzemom/prodajo blaga, sem postopal takole:
- izdelal sem temeljnico za vnaprejšnje knjiženje uvoznih dajatev (carina, DDV) in jo knjižil v KTO (dejansko KOTO a jo imam vključeno v KTO) pod ostale obveznosti (obveznost do državnih organov).
- izvedel sem prevzem blaga na zalogo (upoštevajoč vse (pravilne) 'stroške')
- blago sem prodal-fakturiral (zmanjšal zalogo)
- ko sem prejel špediterjev račun s pravilnim obračunom dajatev (kar se je dejansko zgodilo še v istem mesecu) sem ga poknjižil v KTO kot obveznost do dobavitelja
(tukaj nisem povsem prepričan ali je to prav ali ne, namreč špediter predstavlja dejansko mojega dobavitelja, vendar predstavljajo uvozne dajatve obveznost do državnih inštitucij (proračuna - ostale obveznosti) ?) in z isto knjižbo znižal obveznost do državnih inštitucij, ki sem jo odprl z zgoraj navedeno temeljnico.
- ko sem poravnal račun špediterju sem zaprl nastalo obveznost do dobavitelja za uvozne dajatve.

Je postopek, ki sem ga uporabil dopusten ali bi moral postopati kako drugače?

Hvala in lep pozdrav.

[slovan]

Je postopek, ki sem ga uporabil dopusten ali bi moral postopati kako drugače?

Postopek je dopusten. V podjetjih, kjer imajo veliko nabav iz uvoza (tretje države) in vsi povezani stroški ne »prihajajo« hkrati z blagom, uporabljajo za oblikovanje nabavne vrednosti blaga metodo odvisnih stroškov. Ta metoda upošteva kalkulativni element izražen v odstotku od fakturne vrednosti blaga in vsebuje: prevoz, carino, uvozne davke, špediterske stroške….. (SRS 39.33. Količinska enota zaloge materiala in trgovskega blaga se ob začetnem pripoznanju ovrednoti po nabavni ceni, ki jo sestavljajo nakupna cena, uvozne in druge nevračljive nakupne dajatve ter neposredni stroški nabave. Nakupna cena se zmanjša za dobljene popuste).
Podobno ste storili tudi vi: fakturno vrednost ste imeli, nekatere stroške ste imeli v dejanski višini in ste jih v tej višini tudi upoštevali, za carino in DDV pa ste upoštevali v predvidenem odstotku od fakturne vrednosti. Element, ki ste ga vključili v kalkulacijo in ni bil upoštevan na podlagi "verodostojne listine", bi predstavljal postavko »pasivnih časovnih razmejitev-vračunani odvisni stroški nabave blaga«. Postavko bi zaprli s prejemom računa špediterja. Vi pa ste namesto vračunanih odvisnih stroškov pač upoštevali obveznost do državnih organov (pri vas ne gre za direktno obveznost do državnih organov, saj obe davščini poravnate direktno špediterju, ki je za vas »zastavil garancijo« za pravočasno plačilo teh obveznosti).

lp

[Matko506]

Hvala lepa za pojasnilo.

Lep pozdrav