Pozdravljeni!
rada bi vprašala, če mogoče kdo ve, ali je znesek odškodnine za kršenje konkurenčne klavzule navzgor omejen.
Ali ima mogoče kdo vzorec pogodbe o zaposlitvi.
Hvala za odgovore.
pogodba o zapositvi
Moderator: Mirko Zbačnik
Pozdravljena, imam pogodbo o zaposlitvi za določen in za nedoločen čas. Lahko jo pošljem po mailu.
sjb@siol.net
pošljite naslov
LP
silvana jezeršek
sjb@siol.net
pošljite naslov
LP
silvana jezeršek
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11756
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
O višini letnega dopusta govorijo kolektivne pogodbe. Če nimate druge, velja splošna za gospodarstvo ali negospodarstvo, drugače najdete podatke v pogodbi svoje dejavnosti. Lahko pa dopust določite v samem podjetju v podjetniški pogodbi ali z internim aktom. Pziti morate, da ne poslabšujete kriterijev po "nadrejenih" veljavnih kolektivnih pogodbah.
O konkurenčni klavzuli sem na našem forumu pobral članka, žal si nisem shranil linkov. Ne vem pa, če boste tu našli odgovor.
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Nekaj pojasnil o "konkurenčni klavzuli" (1. del)
V tem in naslednjem prispevku bom pozornost namenil vprašanju prepovedi delavčevega konkuriranja svojemu delodajalcu. Najprej pa naj pojasnim navednici v naslovu. V praksi se, kadar se presoja konkurenčna dejavnost delavca, pogosto govori o konkurenčni klavzuli. Takšna terminološka označitev je vsekakor preveč splošna, saj delovno pravo kot tako, in zato tudi ZDR, vprašanje konkurence obravnava mnogo bolj podrobno in natančno. Termin konkurenčna klavzula je vsekakor pravilen in prisoten tudi v ZDR, vendar označuje točno določeno vsebinsko področje konkurence v delovnem pravu.
Prepoved konkurence
Razjasnitev pojmov bo najlažja, če uporabimo terminologijo ZDR. Ta vprašanje konkurence ureja v poglavju o obveznostih delavca, kar takoj kaže na dejstvo, da je primarni namen zakonske ureditve obveznosti delavca zavarovati interese delodajalca. Predpostavlja se, da delovno razmerje kot zaupno razmerje med delavcem in delodajalcem od delavca zahteva določeno stopnjo lojalnosti oz. lojalnega ravnanja v razmerju do svojega delodajalca. ZDR za eno izmed zakonskih obveznosti delavca kot krovni pojem uporablja termin "prepoved konkurence". Tega pa podrobneje razčleni v dveh vsebinskih sklopih. Prvi sklop, o katerem bo govor v nadaljevanju, se nanaša na prepoved konkurence delavca svojemu delodajalcu v obdobju sklenjene pogodbe o zaposlitvi, to je v obdobju obstoja in trajanja delovnega razmerja. V tem primeru govorimo o konkurenčni prepovedi (37. člen ZDR). Njena osnovna značilnost je, da se nanaša na vsakega delavca v delovnem razmerju, njegove obveznosti s tem v zvezi pa postavlja že sam ZDR.
Zakon določa, da delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja svojega delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Izjemnega pomena torej je, da o kršitvi konkurenčne prepovedi lahko govorimo pod tremi pogoji:
- delavec za opravljanje določenih del ali sklepanje določenih poslov ni imel soglasja delodajalca - če delodajalec soglaša z opravljanjem dela ali sklenitvijo posla, delavec ne more nositi negativnih posledic, četudi je delodajalec zaradi tega bil poslovno prikrajšan;
- predmetna dela in posli morajo soditi v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec - to pomeni, da za oceno konkurenčnosti delavčeve aktivnosti ni pomemben seznam registriranih dejavnosti podjetja v sodnem registru, temveč zgolj tista dejavnost, s katero se delodajalec dejansko ukvarja in je z njo prisoten na trgu;
- dela in posli za delodajalca pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco - za samo kršitev konkurenčne prepovedi pa pojav dejanske konkurence ni konstitutivni element; delavec namreč lahko odgovarja že, če bi npr. posel, za katerega sklenitev delavec ni imel soglasja, pa sodi v dejansko dejavnost delodajalca, za slednjega zgolj lahko pomenil konkurenco.
Delodajalec lahko zahteva odškodnino
Kršitev konkurenčne prepovedi lahko ima za delavca določene posledice. Pri določanju pogojev zgoraj sem omenil negativne posledice za delavca pa tudi odgovornost delavca. Kaj torej kršitev zakonske konkurenčne prepovedi za delavca lahko pomeni? Možnosti sta predvsem dve. Če je delodajalec zaradi delavčeve kršitve konkurenčne prepovedi utrpel škodo, njeno povrnitev od delavca lahko zahteva.
ZDR delodajalcu postavlja zastaralni rok za uveljavljanje povračila škode, in sicer trimesečni rok od dneva, ko je zvedel za kršitev konkurenčne prepovedi, oz. triletni rok od dokončanja dela ali sklenitve posla. Delavec je torej lahko odškodninsko odgovoren.
Drugačen pa je položaj delavca, če je brez pisnega soglasja delodajalca sklenil neki posel s področja dejavnosti, ki jo delodajalec dejansko opravlja, vendar ta posel zanj ni pomenil konkurence, čeprav bi jo lahko, in delodajalec tako ni utrpel nikakršne škode. Delavec je torej prekršil konkurenčno prepoved, vendar škoda ob tem ni nastala in odškodninsko zato ni odgovoren. Izjemnega pomena pa je, da je delavec s kršitvijo zakonske obveznosti izpolnil znake t. i. krivdnega razloga, ki je lahko podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi bo sicer predmet več prispevkov v prihodnjih izdajah te priloge, zato bom za potrebe tega prispevka opredelil zgolj krivdni razlog sam. Po ZDR je krivdni razlog "kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja" (prvi odstavek 88. člena ZDR). Med druge obveznosti iz delovnega razmerja sodijo zakonske obveznosti delavca, torej tudi kršitev konkurenčne prepovedi. Možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca pa seveda obstaja tudi v primeru odškodninske odgovornosti delavca, saj plačilo odškodnine z vidika redne odpovedi delavca ne ekskulpira.
V prihodnjem članku bom obravnaval drugi sklop vprašanj znotraj prepovedi konkurence. V nasprotju s konkurenčno prepovedjo se druga vrsta prepovedi nanaša na obdobje po koncu delovnega razmerja oz. po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Govor bo torej o konkurenčni klavzuli v njenem osnovnem pomenu.
Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
Nekaj pojasnil o konkurenčni klavzuli (2. del)
Kot je bilo napovedano v mojem prejšnjem članku, ki je govoril pretežno o konkurenčni prepovedi, bo v tokratnem v ospredju konkurenčna klavzula v svojem klasičnem pomenu. Ugotovili smo, da se konkurenčna prepoved nanaša na obdobje sklenjene pogodbe o zaposlitvi, torej delovnega razmerja, za konkurenčno klavzulo pa je značilno, da se nanaša na obdobje po koncu delovnega razmerja, torej po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Druga bistvena lastnost konkurenčne klavzule, s katero jo tudi razlikujemo od konkurenčne prepovedi, je njena pogodbenost. Konkurenčna klavzula namreč obstaja le, če je izrecno določena v pogodbi o zaposlitvi. Zato v nasprotju s konkurenčno prepovedjo zavezuje le tiste delavce, ki so se k spoštovanju delodajalčevih interesov zavezali v pogodbi o zaposlitvi.
Predvsem varstvo delodajalčevih interesov
Dejstvo je, da delodajalec nima interesa, da bi z vsakim svojim delavcem sklenil konkurenčno klavzulo, in sicer iz enostavnega razloga, ker vsi delavci pri delodajalcu ne opravljajo takega dela in pri tem ne pridobivajo takih znanj in znanstev, da bi delodajalec imel interes za omejevanje njihovega konkurenčnega delovanja v obdobju po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Za tiste delavce pa, ki opravljajo pomembnejša dela in pri tem, kot pravi ZDR, pridobivajo tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze (prvi odstavek 38. člena), delodajalec ima interes omejiti izkoriščanje leteh sebi v škodo. Glede na to, da je institut konkurenčne klavzule prvenstveno namenjen varstvu delodajalčevih interesov, ZDR v smislu varstva delavca določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za veljavnost takšne klavzule. Varstvo delavca se kaže v želji onemogočiti delodajalčevo samovoljo pri sklepanju in tudi določanju vsebine konkurenčne klavzule. Po ZDR je torej predmetna klavzula veljavna, če:
- je izražena v pisni obliki - zgolj soglasje brez pisne formulacije obveznosti delavca ne vzpostavlja; šteje se, kot da konkurenčna klavzula ni dogovorjena (četrti odstavek 38. člena ZDR);
- je določena z razumnimi časovnimi omejitvami in delavcu ne izključuje možnosti primerne nadaljnje zaposlitve (drugi in tretji odstavek 38. člena ZDR) - ZDR določa, da obdobje spoštovanja konkurenčne klavzule ne sme biti daljše od dveh let, vsebinsko pa lahko le na sorazmeren način omeji zaposlitvene ali druge možnosti delavca;
- vsebuje določbo o nadomestilu za njeno spoštovanje, in sicer v minimalni višini tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi; če konkurenčna klavzula tega nadomestila ne vsebuje, ne velja (drugi in tretji odstavek 39. člena ZDR).
Za popolno predstavitev konkurenčne klavzule je treba rešiti še vprašanje njene vsebine uporabe v konkretnem primeru. Prvo vprašanje ZDR v nasprotju s staro in na ustavnem sodišču razveljavljeno delovno zakonodajo ne ureja, kar pomeni, da stranki sami v pogodbi o zaposlitvi določita konkretno vsebino, to je obseg takšne klavzule. Najbolj klasična pojavna oblika konkurenčne klavzule je npr. omejevanje zaposlitve delavca pri delodajalcu konkurenčnem podjetju ali omejevanje delavca pri ustanavljanju novega podjetja z delodajalcu konkurenčno dejavnostjo. Ponovno naj poudarim, da takšno omejevanje delavčevih ustavno zagotovljenih pravic (svoboda dela in svobodna gospodarska pobuda) ne sme biti nesorazmerno oz. delavcu ne sme povsem izključiti možnosti primerne zaposlitve, sicer bi delavec zoper takšno neprimerno klavzulo lahko uveljavljal sodno varstvo.
Konkurenčna klavzula ne bo vedno učinkovala
Kratek prikaz instituta konkurenčne klavzule naj končam z dejansko uporabo te klavzule v praksi. Konkurenčna klavzula namreč kljub vključitvi v pogodbi o zaposlitvi ne bo vedno učinkovala. ZDR kot pogoj za njeno dejansko učinkovanje določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi po volji ali krivdi delavca. Glede na to, da je besedna zveza "po volji ali krivdi" v ZDR bila povzeta po stari delovni zakonodaji, učinkovanje klavzule ni povsem jasno. Zagotovo bo delavec s konkurenčno klavzulo zavezan v primeru njegove redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če mu bo pogodbo odpovedal delodajalec bodisi redno iz krivdnega razloga bodisi izredno. Med načine prenehanja "po volji" delavca lahko uvrstimo tudi sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da ima takšen sporazum naravo pogodbe, lahko stranki v njem dogovorita tudi (ne)spoštovanje konkurenčne klavzule iz pogodbe o zaposlitvi.
Zgoraj je bilo kot pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule omenjeno tudi nadomestilo za čas njenega spoštovanja. Pojasnim naj, da bo delavec v obdobju spoštovanja konkurenčne klavzule do posebnega nadomestila upravičen le, če na novem delovnem mestu ne bo upravičen do zaslužka, primerljivega z njegovo prejšnjo plačo, torej s plačo pri starem delodajalcu. Poenostavljeno to lahko pomeni, da mora delavec tudi pri novem delodajalcu zaslužiti približno toliko kot pri starem, sicer mu mora stari delodajalec izplačevati nadomestilo, določeno v pogodbi o zaposlitvi. Če delavec na novem delovnem mestu zasluži več, kljub spoštovanju klavzule do nadomestila ne bo upravičen.
Luka Tičar<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
O konkurenčni klavzuli sem na našem forumu pobral članka, žal si nisem shranil linkov. Ne vem pa, če boste tu našli odgovor.
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Nekaj pojasnil o "konkurenčni klavzuli" (1. del)
V tem in naslednjem prispevku bom pozornost namenil vprašanju prepovedi delavčevega konkuriranja svojemu delodajalcu. Najprej pa naj pojasnim navednici v naslovu. V praksi se, kadar se presoja konkurenčna dejavnost delavca, pogosto govori o konkurenčni klavzuli. Takšna terminološka označitev je vsekakor preveč splošna, saj delovno pravo kot tako, in zato tudi ZDR, vprašanje konkurence obravnava mnogo bolj podrobno in natančno. Termin konkurenčna klavzula je vsekakor pravilen in prisoten tudi v ZDR, vendar označuje točno določeno vsebinsko področje konkurence v delovnem pravu.
Prepoved konkurence
Razjasnitev pojmov bo najlažja, če uporabimo terminologijo ZDR. Ta vprašanje konkurence ureja v poglavju o obveznostih delavca, kar takoj kaže na dejstvo, da je primarni namen zakonske ureditve obveznosti delavca zavarovati interese delodajalca. Predpostavlja se, da delovno razmerje kot zaupno razmerje med delavcem in delodajalcem od delavca zahteva določeno stopnjo lojalnosti oz. lojalnega ravnanja v razmerju do svojega delodajalca. ZDR za eno izmed zakonskih obveznosti delavca kot krovni pojem uporablja termin "prepoved konkurence". Tega pa podrobneje razčleni v dveh vsebinskih sklopih. Prvi sklop, o katerem bo govor v nadaljevanju, se nanaša na prepoved konkurence delavca svojemu delodajalcu v obdobju sklenjene pogodbe o zaposlitvi, to je v obdobju obstoja in trajanja delovnega razmerja. V tem primeru govorimo o konkurenčni prepovedi (37. člen ZDR). Njena osnovna značilnost je, da se nanaša na vsakega delavca v delovnem razmerju, njegove obveznosti s tem v zvezi pa postavlja že sam ZDR.
Zakon določa, da delavec med trajanjem delovnega razmerja ne sme brez pisnega soglasja svojega delodajalca za svoj ali tuj račun opravljati del ali sklepati poslov, ki sodijo v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec, in pomenijo ali bi lahko pomenili za delodajalca konkurenco. Izjemnega pomena torej je, da o kršitvi konkurenčne prepovedi lahko govorimo pod tremi pogoji:
- delavec za opravljanje določenih del ali sklepanje določenih poslov ni imel soglasja delodajalca - če delodajalec soglaša z opravljanjem dela ali sklenitvijo posla, delavec ne more nositi negativnih posledic, četudi je delodajalec zaradi tega bil poslovno prikrajšan;
- predmetna dela in posli morajo soditi v dejavnost, ki jo dejansko opravlja delodajalec - to pomeni, da za oceno konkurenčnosti delavčeve aktivnosti ni pomemben seznam registriranih dejavnosti podjetja v sodnem registru, temveč zgolj tista dejavnost, s katero se delodajalec dejansko ukvarja in je z njo prisoten na trgu;
- dela in posli za delodajalca pomenijo ali bi lahko pomenili konkurenco - za samo kršitev konkurenčne prepovedi pa pojav dejanske konkurence ni konstitutivni element; delavec namreč lahko odgovarja že, če bi npr. posel, za katerega sklenitev delavec ni imel soglasja, pa sodi v dejansko dejavnost delodajalca, za slednjega zgolj lahko pomenil konkurenco.
Delodajalec lahko zahteva odškodnino
Kršitev konkurenčne prepovedi lahko ima za delavca določene posledice. Pri določanju pogojev zgoraj sem omenil negativne posledice za delavca pa tudi odgovornost delavca. Kaj torej kršitev zakonske konkurenčne prepovedi za delavca lahko pomeni? Možnosti sta predvsem dve. Če je delodajalec zaradi delavčeve kršitve konkurenčne prepovedi utrpel škodo, njeno povrnitev od delavca lahko zahteva.
ZDR delodajalcu postavlja zastaralni rok za uveljavljanje povračila škode, in sicer trimesečni rok od dneva, ko je zvedel za kršitev konkurenčne prepovedi, oz. triletni rok od dokončanja dela ali sklenitve posla. Delavec je torej lahko odškodninsko odgovoren.
Drugačen pa je položaj delavca, če je brez pisnega soglasja delodajalca sklenil neki posel s področja dejavnosti, ki jo delodajalec dejansko opravlja, vendar ta posel zanj ni pomenil konkurence, čeprav bi jo lahko, in delodajalec tako ni utrpel nikakršne škode. Delavec je torej prekršil konkurenčno prepoved, vendar škoda ob tem ni nastala in odškodninsko zato ni odgovoren. Izjemnega pomena pa je, da je delavec s kršitvijo zakonske obveznosti izpolnil znake t. i. krivdnega razloga, ki je lahko podlaga za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prenehanje pogodbe o zaposlitvi bo sicer predmet več prispevkov v prihodnjih izdajah te priloge, zato bom za potrebe tega prispevka opredelil zgolj krivdni razlog sam. Po ZDR je krivdni razlog "kršenje pogodbenih obveznosti ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja" (prvi odstavek 88. člena ZDR). Med druge obveznosti iz delovnega razmerja sodijo zakonske obveznosti delavca, torej tudi kršitev konkurenčne prepovedi. Možnost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca pa seveda obstaja tudi v primeru odškodninske odgovornosti delavca, saj plačilo odškodnine z vidika redne odpovedi delavca ne ekskulpira.
V prihodnjem članku bom obravnaval drugi sklop vprašanj znotraj prepovedi konkurence. V nasprotju s konkurenčno prepovedjo se druga vrsta prepovedi nanaša na obdobje po koncu delovnega razmerja oz. po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Govor bo torej o konkurenčni klavzuli v njenem osnovnem pomenu.
Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
Nekaj pojasnil o konkurenčni klavzuli (2. del)
Kot je bilo napovedano v mojem prejšnjem članku, ki je govoril pretežno o konkurenčni prepovedi, bo v tokratnem v ospredju konkurenčna klavzula v svojem klasičnem pomenu. Ugotovili smo, da se konkurenčna prepoved nanaša na obdobje sklenjene pogodbe o zaposlitvi, torej delovnega razmerja, za konkurenčno klavzulo pa je značilno, da se nanaša na obdobje po koncu delovnega razmerja, torej po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Druga bistvena lastnost konkurenčne klavzule, s katero jo tudi razlikujemo od konkurenčne prepovedi, je njena pogodbenost. Konkurenčna klavzula namreč obstaja le, če je izrecno določena v pogodbi o zaposlitvi. Zato v nasprotju s konkurenčno prepovedjo zavezuje le tiste delavce, ki so se k spoštovanju delodajalčevih interesov zavezali v pogodbi o zaposlitvi.
Predvsem varstvo delodajalčevih interesov
Dejstvo je, da delodajalec nima interesa, da bi z vsakim svojim delavcem sklenil konkurenčno klavzulo, in sicer iz enostavnega razloga, ker vsi delavci pri delodajalcu ne opravljajo takega dela in pri tem ne pridobivajo takih znanj in znanstev, da bi delodajalec imel interes za omejevanje njihovega konkurenčnega delovanja v obdobju po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Za tiste delavce pa, ki opravljajo pomembnejša dela in pri tem, kot pravi ZDR, pridobivajo tehnična, proizvodna ali poslovna znanja in poslovne zveze (prvi odstavek 38. člena), delodajalec ima interes omejiti izkoriščanje leteh sebi v škodo. Glede na to, da je institut konkurenčne klavzule prvenstveno namenjen varstvu delodajalčevih interesov, ZDR v smislu varstva delavca določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za veljavnost takšne klavzule. Varstvo delavca se kaže v želji onemogočiti delodajalčevo samovoljo pri sklepanju in tudi določanju vsebine konkurenčne klavzule. Po ZDR je torej predmetna klavzula veljavna, če:
- je izražena v pisni obliki - zgolj soglasje brez pisne formulacije obveznosti delavca ne vzpostavlja; šteje se, kot da konkurenčna klavzula ni dogovorjena (četrti odstavek 38. člena ZDR);
- je določena z razumnimi časovnimi omejitvami in delavcu ne izključuje možnosti primerne nadaljnje zaposlitve (drugi in tretji odstavek 38. člena ZDR) - ZDR določa, da obdobje spoštovanja konkurenčne klavzule ne sme biti daljše od dveh let, vsebinsko pa lahko le na sorazmeren način omeji zaposlitvene ali druge možnosti delavca;
- vsebuje določbo o nadomestilu za njeno spoštovanje, in sicer v minimalni višini tretjine povprečne mesečne plače delavca v zadnjih treh mesecih pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi; če konkurenčna klavzula tega nadomestila ne vsebuje, ne velja (drugi in tretji odstavek 39. člena ZDR).
Za popolno predstavitev konkurenčne klavzule je treba rešiti še vprašanje njene vsebine uporabe v konkretnem primeru. Prvo vprašanje ZDR v nasprotju s staro in na ustavnem sodišču razveljavljeno delovno zakonodajo ne ureja, kar pomeni, da stranki sami v pogodbi o zaposlitvi določita konkretno vsebino, to je obseg takšne klavzule. Najbolj klasična pojavna oblika konkurenčne klavzule je npr. omejevanje zaposlitve delavca pri delodajalcu konkurenčnem podjetju ali omejevanje delavca pri ustanavljanju novega podjetja z delodajalcu konkurenčno dejavnostjo. Ponovno naj poudarim, da takšno omejevanje delavčevih ustavno zagotovljenih pravic (svoboda dela in svobodna gospodarska pobuda) ne sme biti nesorazmerno oz. delavcu ne sme povsem izključiti možnosti primerne zaposlitve, sicer bi delavec zoper takšno neprimerno klavzulo lahko uveljavljal sodno varstvo.
Konkurenčna klavzula ne bo vedno učinkovala
Kratek prikaz instituta konkurenčne klavzule naj končam z dejansko uporabo te klavzule v praksi. Konkurenčna klavzula namreč kljub vključitvi v pogodbi o zaposlitvi ne bo vedno učinkovala. ZDR kot pogoj za njeno dejansko učinkovanje določa prenehanje pogodbe o zaposlitvi po volji ali krivdi delavca. Glede na to, da je besedna zveza "po volji ali krivdi" v ZDR bila povzeta po stari delovni zakonodaji, učinkovanje klavzule ni povsem jasno. Zagotovo bo delavec s konkurenčno klavzulo zavezan v primeru njegove redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ali če mu bo pogodbo odpovedal delodajalec bodisi redno iz krivdnega razloga bodisi izredno. Med načine prenehanja "po volji" delavca lahko uvrstimo tudi sporazumno razveljavitev pogodbe o zaposlitvi. Glede na to, da ima takšen sporazum naravo pogodbe, lahko stranki v njem dogovorita tudi (ne)spoštovanje konkurenčne klavzule iz pogodbe o zaposlitvi.
Zgoraj je bilo kot pogoj za veljavnost konkurenčne klavzule omenjeno tudi nadomestilo za čas njenega spoštovanja. Pojasnim naj, da bo delavec v obdobju spoštovanja konkurenčne klavzule do posebnega nadomestila upravičen le, če na novem delovnem mestu ne bo upravičen do zaslužka, primerljivega z njegovo prejšnjo plačo, torej s plačo pri starem delodajalcu. Poenostavljeno to lahko pomeni, da mora delavec tudi pri novem delodajalcu zaslužiti približno toliko kot pri starem, sicer mu mora stari delodajalec izplačevati nadomestilo, določeno v pogodbi o zaposlitvi. Če delavec na novem delovnem mestu zasluži več, kljub spoštovanju klavzule do nadomestila ne bo upravičen.
Luka Tičar<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Hvala elektriku za izčrpen odgovor. Glede konkurenčne prepovedi in klavzule mi je nekaj že jasno. Še vedno pa ne vem, ali lahko od delavcev zahtevamo da podpišejo konkurenčno klavzulo, ki zahteva povračilo škode v višini 5 mio sit, za primer če v 2 letih po končanem delovnem razmerju kršijo klavzulo.
Prosim za mnenje.
najlepša hvala.
lp
branka
Prosim za mnenje.
najlepša hvala.
lp
branka
Pri konkurenčni klavzuli je potrebno navesti tudi nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule. Menim, da tu nekega zneska, ker ti mora delavec le škodo povrnit (če 10 mio ali 100 SIT).
Bi se pa tudi jaz priporočil za primer pogodbe: dzangirk@****.si
LP, Jam
Bi se pa tudi jaz priporočil za primer pogodbe: dzangirk@****.si
LP, Jam
Pozdravljeni Jam.
Jaz bi v konkurenčni klavzuli napisala : povrnitev dejansko nastalih stroškov oziroma znesek v višini ene povprečne plače zadnjih 3 mesecev.
Se vam zdi to ok.
Meni se, vendar ditrektor o tem še nič ne ve. Najbrž se ne bi strinjal, češ da je dejansko nastalo škodo težko dokazati.
Kj pa vi menite.
Pošiljam vam tudi vzorce pogodb o zaposlitvi. Upam, da si boste lahko kaj pomagali z njimi.
Jaz bi v konkurenčni klavzuli napisala : povrnitev dejansko nastalih stroškov oziroma znesek v višini ene povprečne plače zadnjih 3 mesecev.
Se vam zdi to ok.
Meni se, vendar ditrektor o tem še nič ne ve. Najbrž se ne bi strinjal, češ da je dejansko nastalo škodo težko dokazati.
Kj pa vi menite.
Pošiljam vam tudi vzorce pogodb o zaposlitvi. Upam, da si boste lahko kaj pomagali z njimi.
HVALA JAM.
TUDI JAZ TAKO MISLIM, UPAM PA ,DA SE BO DIREKTOR STRINJAL S TEM.
POSLALA SEM VAM POGODBE, UPAM DASTE JIH TOKRAT DOBILI.
SPOROČITE MI, ČE VAM KATERA USTREZA. PA ŠE NEKAJ. ALI MI LAHKO POMAGATE PRI IZBIRI RAČ. PRORAMA ZA RAČUNOVODSTVO. SMO D.O.O. Z 10 ZAPOSLENIMI. UKVARJAMO SE Z PRODAJO IN MONTAŽO STAVBNEGA POHIŠTVA. DO SEDAJ NAM JE RAČUNOVODSKI SERVIS VODIL RAČUNE, V KRATKEM PA BOM TO PREVZELA JAZ. PROGRAM NSAJ BI VSEBOVAL VSE POTREBNO ZA VODENJE PAPIRJEV PODJETJA, KAKRŠNEGA SEM OPISALA ZGORAJ. ZANIMA PA ME TUDI, ČE STE SE UDELEŽILI V PRETEKLOSTI KAKŠMNEGA TEČAJA ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG. JAZ SE GA MORAM. PA ME ZANIMA, ČE JE RAZŠIRJENI TEČAJ KNJIGOVODSTVA NA RAČUNALNIKU DOVOLJ.
SEDAJ PA ŠE VPRAŠANJE ZA OSTALE.
ALI IMA MOGOČE KDO ZAPISKE IZ RAZŠIRJENEGA TEČAJA KNJIGOVODSTVA NARAČUNALNIKU, KI BI MI JIH BIL PRIPRAVLJEN ODSTOPITI OZIROMA POSODITI.
HVALA
LP
BRANKA
TUDI JAZ TAKO MISLIM, UPAM PA ,DA SE BO DIREKTOR STRINJAL S TEM.
POSLALA SEM VAM POGODBE, UPAM DASTE JIH TOKRAT DOBILI.
SPOROČITE MI, ČE VAM KATERA USTREZA. PA ŠE NEKAJ. ALI MI LAHKO POMAGATE PRI IZBIRI RAČ. PRORAMA ZA RAČUNOVODSTVO. SMO D.O.O. Z 10 ZAPOSLENIMI. UKVARJAMO SE Z PRODAJO IN MONTAŽO STAVBNEGA POHIŠTVA. DO SEDAJ NAM JE RAČUNOVODSKI SERVIS VODIL RAČUNE, V KRATKEM PA BOM TO PREVZELA JAZ. PROGRAM NSAJ BI VSEBOVAL VSE POTREBNO ZA VODENJE PAPIRJEV PODJETJA, KAKRŠNEGA SEM OPISALA ZGORAJ. ZANIMA PA ME TUDI, ČE STE SE UDELEŽILI V PRETEKLOSTI KAKŠMNEGA TEČAJA ZA VODENJE POSLOVNIH KNJIG. JAZ SE GA MORAM. PA ME ZANIMA, ČE JE RAZŠIRJENI TEČAJ KNJIGOVODSTVA NA RAČUNALNIKU DOVOLJ.
SEDAJ PA ŠE VPRAŠANJE ZA OSTALE.
ALI IMA MOGOČE KDO ZAPISKE IZ RAZŠIRJENEGA TEČAJA KNJIGOVODSTVA NARAČUNALNIKU, KI BI MI JIH BIL PRIPRAVLJEN ODSTOPITI OZIROMA POSODITI.
HVALA
LP
BRANKA