V katerih primerih morate postati zavezanec za DDV?
Zavezanec za DDV morate postati v naslednjih primerih:
zavezanec za ddv
če ste v preteklih 12 mesecih presegli prag 50.000 evrov obdavčljivega prometa (izdanih računov);
Zamima me če se pri teh 50.000€ šteje tudi računi izven EU, recimo amerika (ki po moji logiki ni obdavčljivo?)
Lp
DDV zavezanec
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: DDV zavezanec
(7) 94. člen: Obdavčljivi promet iz prvega odstavka tega člena obsega naslednje zneske, brez DDV:
- znesek obdavčenih dobav blaga in storitev: pri tem je treba vedeti, da so dobave blaga ali storitev obdavčljive v Sloveniji in če ne bi bil »mali davčni zavezanec« bi na računu moral biti obračunan tudi slovenski DDV,
- znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona; to je promet, ki se nanaša na oprostitve pri izvozu blaga/storitev, oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom; oprostitve zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz (diplomatska predstavništva; posredniki)
- znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.
Kaj se všteva v obdavčljive dobave iz prve alinee je odvisno od kraja obdavčitve: to kar se proda davčnim zavezancem v Sloveniji in »nedavčnim zavezancem« iz EU je kraj obdavčitve v Sloveniji in se torej všteva v znesek 50.000€, ko je potrebno pridobiti ID za rednega davčnega zavezanca. Prav tako se prodaja/dobava blaga davčnim zavezancem v EU všteva v znesek 50.000€ (saj mali davčni zavezanec ne more uveljaviti oprostitve po 46. členu ZDDV, ki velja za dobave blaga znotraj EU).
Pri storitvah se kraj obdavčljive dobave upošteva splošno pravilo (če gre ne gre za storitve, ki so predmet posebne ureditve): kraj obdavčitve je tam, kjer ima sedež naročnik/davčni zavezanec storitve; oziroma tam kjer ima izvajalec storitve svoj sedež, ko gre za naročnika, ki ni davčni zavezanec. Če se te storitve (prodaja ali prejem storitev) nanašajo na davčne zavezance iz EU, mora mali davčni zavezanec pridobiti posebno ID številko (atipični davčni zavezanec). In ker je kraj obdavčitve v drugi državi EU, se ta promet ne všteva v znesek 50.000€. Kolikor pa gre za naročnike, ki niso davčni zavezanci pa se takšna dobava/prodaja všteva v znesek obdavčljivih dobav, saj bi moral biti obračunan slovenski DDV.
Ko pa gre za promet storitev zavezancem v tretje države (izvoz), je potrebno upoštevati kje je kraj obdavčitve storitve: 3. točka prvega odstavka 3. člena ZDDV. Ta promet se ne všteva z znesek obdavčljivega prometa iz prvega odstavka 94. člena.
Zaključek:
Iz vsega povedanega je razvidno, da je potrebno zakonodajo iz tega področja dobro poznati (tudi računovodja spada med te poznavalce, čeravno se tudi njim včasih zaplete) in da je od primera do primera končna rešitev lahko drugačna. Zato odgovori ne morejo biti posplošeni. Tudi moja »razprava« ne odgovarja vsem primerom. Razen tega iz vašega vprašanja ni razvidno za kaj gre (blago, storitve ...., vsebina posla....). Da se davčni zavezanec izogne kasnejšim težavam, je najbolje, da vprašanje, s konkretnimi primeri, postavi FURS-u v pisni obliki, saj bo dobil tudi odgovor v pisni obliki.
Bistvo pa je: če mali davčni zavezanec opravi dobavo storitev (ali ima prejem storitve) drugi članici v EU mora v skladu z 79. členom ZDDV pridobiti posebno ID (atipični zavezanec) in o tem prometu poročati FURS-U: DDV-O obrazec in RP-O do 20. v mesecu za pretekli mesec. Če opravi storitev davčnemu zavezancu v tretji državi tega poročanja ni, in ker ni poročanja tudi pridobitev posebne identifikacijske številke ni potrebna.
Copy: 79. Člen (identifikacijska številka za DDV)
(1) Davčni organ mora s posamično identifikacijsko številko za DDV identificirati naslednje osebe:
d) vsakega davčnega zavezanca, ki v Sloveniji prejme storitve, za katere je dolžan plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona;
e) vsakega davčnega zavezanca, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev.
lp
- znesek obdavčenih dobav blaga in storitev: pri tem je treba vedeti, da so dobave blaga ali storitev obdavčljive v Sloveniji in če ne bi bil »mali davčni zavezanec« bi na računu moral biti obračunan tudi slovenski DDV,
- znesek transakcij, ki so oproščene v skladu z 52., 53., 54. in 55. členom tega zakona; to je promet, ki se nanaša na oprostitve pri izvozu blaga/storitev, oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom; oprostitve zvezi z nekaterimi transakcijami, ki se obravnavajo kot izvoz (diplomatska predstavništva; posredniki)
- znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz 4. točke 44. člena tega zakona ter zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.
Kaj se všteva v obdavčljive dobave iz prve alinee je odvisno od kraja obdavčitve: to kar se proda davčnim zavezancem v Sloveniji in »nedavčnim zavezancem« iz EU je kraj obdavčitve v Sloveniji in se torej všteva v znesek 50.000€, ko je potrebno pridobiti ID za rednega davčnega zavezanca. Prav tako se prodaja/dobava blaga davčnim zavezancem v EU všteva v znesek 50.000€ (saj mali davčni zavezanec ne more uveljaviti oprostitve po 46. členu ZDDV, ki velja za dobave blaga znotraj EU).
Pri storitvah se kraj obdavčljive dobave upošteva splošno pravilo (če gre ne gre za storitve, ki so predmet posebne ureditve): kraj obdavčitve je tam, kjer ima sedež naročnik/davčni zavezanec storitve; oziroma tam kjer ima izvajalec storitve svoj sedež, ko gre za naročnika, ki ni davčni zavezanec. Če se te storitve (prodaja ali prejem storitev) nanašajo na davčne zavezance iz EU, mora mali davčni zavezanec pridobiti posebno ID številko (atipični davčni zavezanec). In ker je kraj obdavčitve v drugi državi EU, se ta promet ne všteva v znesek 50.000€. Kolikor pa gre za naročnike, ki niso davčni zavezanci pa se takšna dobava/prodaja všteva v znesek obdavčljivih dobav, saj bi moral biti obračunan slovenski DDV.
Ko pa gre za promet storitev zavezancem v tretje države (izvoz), je potrebno upoštevati kje je kraj obdavčitve storitve: 3. točka prvega odstavka 3. člena ZDDV. Ta promet se ne všteva z znesek obdavčljivega prometa iz prvega odstavka 94. člena.
Zaključek:
Iz vsega povedanega je razvidno, da je potrebno zakonodajo iz tega področja dobro poznati (tudi računovodja spada med te poznavalce, čeravno se tudi njim včasih zaplete) in da je od primera do primera končna rešitev lahko drugačna. Zato odgovori ne morejo biti posplošeni. Tudi moja »razprava« ne odgovarja vsem primerom. Razen tega iz vašega vprašanja ni razvidno za kaj gre (blago, storitve ...., vsebina posla....). Da se davčni zavezanec izogne kasnejšim težavam, je najbolje, da vprašanje, s konkretnimi primeri, postavi FURS-u v pisni obliki, saj bo dobil tudi odgovor v pisni obliki.
Bistvo pa je: če mali davčni zavezanec opravi dobavo storitev (ali ima prejem storitve) drugi članici v EU mora v skladu z 79. členom ZDDV pridobiti posebno ID (atipični zavezanec) in o tem prometu poročati FURS-U: DDV-O obrazec in RP-O do 20. v mesecu za pretekli mesec. Če opravi storitev davčnemu zavezancu v tretji državi tega poročanja ni, in ker ni poročanja tudi pridobitev posebne identifikacijske številke ni potrebna.
Copy: 79. Člen (identifikacijska številka za DDV)
(1) Davčni organ mora s posamično identifikacijsko številko za DDV identificirati naslednje osebe:
d) vsakega davčnega zavezanca, ki v Sloveniji prejme storitve, za katere je dolžan plačati DDV v skladu s 3. točko prvega odstavka 76. člena tega zakona;
e) vsakega davčnega zavezanca, ki ima sedež v Sloveniji in opravlja storitve na ozemlju druge države članice, za katere je plačnik DDV v skladu s 196. členom Direktive Sveta 2006/112/ES izključno prejemnik storitev.
lp
Re: DDV zavezanec
ja res je..sem tudi sam preveril in se šteje ja