Kaj pripada delavcu, oziroma katere dajatve je potrebno obračunati, v kolikor bi se v podjetju, zaradi trenutne situacije odločili, da gremo za teden dni na neplačan (prisilen) dopust.
Hvala
Neplačan dopust
Moderator: Mirko Zbačnik
Menim, da delavce ne morete kar tako zaradi pomanjkanja naročil poslati na NEPLAČAN dopust brez plačila. Lahko jih date na čakanje ampak jim za čas čakanja pripada nadomestilo . Mislim, da 70 % plače - nisem pa sigurna.
V vašem primeru je potrebno natančno prebrati zakon o delovnih razmerjih in vašo kolektivno in podjetniško pogodbo. Če so delavci v sindikatu pa se posvetovat tudi s sindikatom.
V vašem primeru je potrebno natančno prebrati zakon o delovnih razmerjih in vašo kolektivno in podjetniško pogodbo. Če so delavci v sindikatu pa se posvetovat tudi s sindikatom.
Kako je pa v primeru, da se delodajalec z delavcem dogovori, da ga več ne rabi in recimo čez en mesec sporazumno preneha delovno razmerje, za ta mesec pa se dogovorita, da je delavec doma, si išče drugo službo, delodajalec pa mu plača samo prispevke. A je to možno?
Naty
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Delavec ima pravico do odpevednega roka. V času odpovednega roka dela in dobiva normalno plačo. Če se delavec in delodajelec dogovorta, da je doma mu pravtako pripada nadomestilon plače. Ne morete delavca odsloviti in mu plačevati samo prispevke.
Sicer ne poznam vaših razlogov in težko sodim ampak mi ni jasno od kod vam ideja, da delavca pošljete domov in mislite, da mu niste dolžni izplačevati plače. A živi pa naj od lufta . Poleg tega če je prekinitev sporazumna mu ne pripada nadomestilo na zavodu.
Pravila so zato, da zaščitijo delavca pred takimi nedopustnimi ravnanji.
Sicer ne poznam vaših razlogov in težko sodim ampak mi ni jasno od kod vam ideja, da delavca pošljete domov in mislite, da mu niste dolžni izplačevati plače. A živi pa naj od lufta . Poleg tega če je prekinitev sporazumna mu ne pripada nadomestilo na zavodu.
Pravila so zato, da zaščitijo delavca pred takimi nedopustnimi ravnanji.
MG, tole ni moja ideja, ampak sem jo dobila od ene stranke, da bi tako za delavca obračunala. Sem mu rekla da ne gre, ampak mi je trdil nasprotno. Pa sem raje vprašala. Oprostite da sem vas razburila.
Naty
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Pri neplačanem dopust je potrebno zelo paziti.
Poznam primer, kjer se je delavcu (po dogovoru
-je doma ker ni dela) obračunal neplačan dopust.
Delavec je šel k inšpektorici, ki je presodila, da
delavec ni bil kriv, da ni bilo dela in mu je bilo
potrebno dati plačani dopust. Popraviti Rek,
plačilno listo, dohodninsko napoved, izplačti razliko...
Poznam primer, kjer se je delavcu (po dogovoru
-je doma ker ni dela) obračunal neplačan dopust.
Delavec je šel k inšpektorici, ki je presodila, da
delavec ni bil kriv, da ni bilo dela in mu je bilo
potrebno dati plačani dopust. Popraviti Rek,
plačilno listo, dohodninsko napoved, izplačti razliko...
-
zakladničarka
- Računovodja
- Prispevkov: 379
- Pridružen: 02 Sep 2005, 14:36
- Kraj: Slovenija
Dolžnost delodajalca je, da delavcu zagotovi delo. V primeru, če dela nima, mora delavcem vseeno plačati nadomestilo v višini delavčeve povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev. Dogaja se, da delodajalec ne more zagotoviti dela. Vendar veljavni Zakon o delovnih razmerjih ne omogoča več „čakanja“ na delo. Zakon delodajalcu ne daje več drugih možnosti, kot da delavce odpušča. Da bi se delodajalci izognili tem časovno neusklajenim »pritokom dela« ter odpuščanju, delavce silijo h koriščenju dopusta.
Potrebno je upoštevati pravila 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, kar pomeni da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo v višini minimalne plače. lp
Potrebno je upoštevati pravila 137. člena Zakona o delovnih razmerjih, kar pomeni da delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo v višini minimalne plače. lp
Če sem v odpovednem roku (tehnološki višek, zaposlitev za nedoločen čas), 30 dni, v tem času me delodajalec pošlje na neplačan dopust zaradi njegove krivde ( ni dela). Svojega dopusta nimam več. Kako se obračuna plača. Ali je res, da mi za vse te dni ne pripada nobeno nadomestilo, oziroma del plače. Se pravi, če v mesecu kjer je delovnih dni 23, delam 10 dni, 23 dni imam pa neplačanega dopusta, kakšna plača mi pripada in koliko prispevkov mora plačati delodajalec.
Lepa hvala za odgovor
Lepa hvala za odgovor
Zakon o delovnih razmerjih, uradni list 42/2002 in 103/2007:
"137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8 ) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela."
"137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8 ) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela."
Pozdravljeni!
Vem, da ti krizni časi nas vseh močno razburjajo, pa me vseeno motijo stavki "a naj delavec živi od lufta?" ali pa "delavce silijo h koriščenju dopusta" in podobni. V našem primeru smo v treh mesecih izgubili 90% naročil. Ker smo iskali in upali, da dobimo kakšen nov posel, smo delavcem predlagali, da pokoristijo dopust. Ker poznajo situacijo in smo bili v vseh preteklih letih korektni do njih, so se strinjali. Vem, da to ni bila za njih najboljša rešitev toda ali naj jaz kot s.p., ki moram delavcem dva meseca plačevati, ne naredijo pa ničesar in priliva v tem času ne dobim nobenega, živim od lufta? Na koncu so morali delavci vseeno na zavod, izplačali smo jih pošteno odpravnino. Še vedno mi je hudo, da se je to zgodilo. Vendar, delavec je zaščiten. Je s.p. tudi? Kako naj gre s.p. na zavod, če je imel lani še nekaj dobička, če ima večjo vrednost OS, ki pa je niti prodati ne more? Tudi s.p.ji smo v zelo slaben položaju. Upam si trditi, da v veliko slabšem kot delavci. Tajkuni so si že ustvarili kupčke denarja, mi mali, ki smo doslej delali le zato, da smo solidno živeli, pa bomo kmalu na "nagi riti".
Lp
Vem, da ti krizni časi nas vseh močno razburjajo, pa me vseeno motijo stavki "a naj delavec živi od lufta?" ali pa "delavce silijo h koriščenju dopusta" in podobni. V našem primeru smo v treh mesecih izgubili 90% naročil. Ker smo iskali in upali, da dobimo kakšen nov posel, smo delavcem predlagali, da pokoristijo dopust. Ker poznajo situacijo in smo bili v vseh preteklih letih korektni do njih, so se strinjali. Vem, da to ni bila za njih najboljša rešitev toda ali naj jaz kot s.p., ki moram delavcem dva meseca plačevati, ne naredijo pa ničesar in priliva v tem času ne dobim nobenega, živim od lufta? Na koncu so morali delavci vseeno na zavod, izplačali smo jih pošteno odpravnino. Še vedno mi je hudo, da se je to zgodilo. Vendar, delavec je zaščiten. Je s.p. tudi? Kako naj gre s.p. na zavod, če je imel lani še nekaj dobička, če ima večjo vrednost OS, ki pa je niti prodati ne more? Tudi s.p.ji smo v zelo slaben položaju. Upam si trditi, da v veliko slabšem kot delavci. Tajkuni so si že ustvarili kupčke denarja, mi mali, ki smo doslej delali le zato, da smo solidno živeli, pa bomo kmalu na "nagi riti".
Lp
DECO