Odtegljaj pri plači
Moderator: Mirko Zbačnik
Odtegljaj pri plači
Prejeli smo sklep od davčne za zaposlenega. Po sklepu smo dolžni zaposlenemu mesečno odtegovati obrok do minimalne plače. Ker, ta isti delavec ima obveznosti do podjetja me zanima ali davčni sklep ima prednost pred našim dolgom. Kdo ima prednost podjetje v katerem je delavec zaposlen ali davčna. V dilemi sem.
Hvala za pomoč
Hvala za pomoč
DURS vam bo povedal tisto kar njemu paše, verjemite iz izkušenj. obstajajo namreč dve vrsti izvršb. davčne in ostale. imamo zaposlenega delavca, ki ima eno goro izvršb in na prvem mestu je preživnina. DURova izvršba je prišla v hišo kot peta po vrsti. naslednji dan, ko je prišla na naš naslov kot delodajalca so se vsedli na NAŠ in ne delavčev račun. brez opozorila, brez česarkoli. ko sem klicala na DURS, so mi povedali, da imajo oni vpogled (kako mi ni jasno) na njegove izvršbe in so ugotovili, da ne bodo prišli na vrsto, ker ima ogromno izvršbo na preživnino (ker ima ta prednost) in so se meniničtebinič vsedli kot rečeno na NAŠ poslovni TRR. kaj jim lahko??? NIČ. vem, da smo delavcu nepravilno "vzeli" denar za poplačilo ampak verjemite mi, da za njega ne bomo mi plačevali. njihova izjava je še bila, da jih ne zanima kako bomo mi prišli do svojega denarja, važno je, da imajo oni pokrito svojo izvršbo. pri istem delavcu, pa ISTI DURS, čaka z drugo izvršbo lepo v vrsti.
tako, kot sem napisala preživnine imajo prednost, na DURS pa od dveh različnih referentk ne boste dobila istega odgovora.
pa lep dan.
tako, kot sem napisala preživnine imajo prednost, na DURS pa od dveh različnih referentk ne boste dobila istega odgovora.
pa lep dan.
Da ne bi odpirala še ene podobne teme, bom kar tu postavila vprašanje, ker je podobno tej temi.
Imam davčno izvršbo. Iz tega razloga sem dobila nakazano na osebni račun samo 298 €. Po pogovoru z obračunovalko, oziroma z računovodkinjo, je zatrdila da tako piše v odločbi (sklepu o davčni izvršbi). Ker se s tem nisem strinjala, sem poklicala na pristojni davčni urad. Tam so mi zagotovili da to ni pravilno. Da je minimalna plača od 1.8.2008 definirana in da ne bi smela dobiti nakazano manj kot 413 €.
Prosim vas za mnenje, oziroma kakšno navodilo davčnega urada, ki točno opredeljuje te zadeve.
Lepa hvala za odgovor.
Imam davčno izvršbo. Iz tega razloga sem dobila nakazano na osebni račun samo 298 €. Po pogovoru z obračunovalko, oziroma z računovodkinjo, je zatrdila da tako piše v odločbi (sklepu o davčni izvršbi). Ker se s tem nisem strinjala, sem poklicala na pristojni davčni urad. Tam so mi zagotovili da to ni pravilno. Da je minimalna plača od 1.8.2008 definirana in da ne bi smela dobiti nakazano manj kot 413 €.
Prosim vas za mnenje, oziroma kakšno navodilo davčnega urada, ki točno opredeljuje te zadeve.
Lepa hvala za odgovor.
Je jasno napisano, seveda. Vendar sedaj se gremo KDO IMA PRAV IN KDO NE. Računovodkinja je naslovila na DURS uradno vprašanje.bejba napisal/-a:no pa smo tam (beri en moj post višje - 2 referentki).
poglejte kaj vam piše v izvršbi (tudi vi ste jo dobili) koliko vam lahko rubijo. če je nimate prosite računovodkinjo, da vam jo pokaže. lahko, da vam piše 2/3 in so "pozabili" na minimalca....
Vendar se ni zataknilo samo pri meni. Problem ostaja za vse, ki bodo dobili davčno izvršbo.
Po smislu prav gotovo ne bi smeli biti odtegnjeni, ker ne gre za zaslužek, temveč povračilo stroškov (dejanskih ali ocenjenih). Potem bi prišlo tudi do neupravičene razlike do tistih, ki imajo prevoz in prehrano zagotovljeno "v naravi".
Vprašanje je, kako je definirano v sklepu : če govori samo o plači, ni dvoma, če pa o prejemkih iz delovnega razmerja, smo pa tam? lp
Vprašanje je, kako je definirano v sklepu : če govori samo o plači, ni dvoma, če pa o prejemkih iz delovnega razmerja, smo pa tam? lp
O tem ali so povračila stroškov izvzeta iz izvršbe že obstaja sodna praksa. Višje sodišče v Kopru (VSK0000760) je namreč razsodilo: JEDRO (delni prepis):
Prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic, stroškov prehrane ter vsi ostali prejemki v zvezi z delom predstavljajo denarno terjatev dolžnika, zato veljajo pravila ZIZ o izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Ker niso izvzeti po 101. členu niti ni zakonodajalec zanje predpisal omejive v 102. členu, so zato lahko predmet izvršbe proti dolžniku.
Vrstni red pa bi bil takšen:
- sklep o izvršbi za poplačilo preživnine;
- sklep o davčni izvršbi (94. člen Zakona o davčnem postopku): ...ima dospela davčna obveznost absolutno prednost pred drugimi dospelimi obveznostmi ......., razen pred dospelimi obveznostmi iz naslova zakonite preživnine..... Znesek do katerega sme seči izvršba je določen v 160. členu Zakona: ...je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo (t.j. 412,43 bruto). In še drugi odstavek istega člena: Ne glede na prvi odstavek z davčno izvršbo ni mogoče seči na denarne prejemke iz prvega odstavka tega člena, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
- sklep o izvršbi za navadno terjatev;
- upravno izplačilna prepoved...
- drugo (dolg znotraj podjetja brez upravno-izplačine prepovedi...)
in znotraj teh skupin glede na vrstni red posamezne terjatve (110. člen v povezavi z drugim odstavkom 107. člena Zakona o izvršbi....)
lp
Prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic, stroškov prehrane ter vsi ostali prejemki v zvezi z delom predstavljajo denarno terjatev dolžnika, zato veljajo pravila ZIZ o izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Ker niso izvzeti po 101. členu niti ni zakonodajalec zanje predpisal omejive v 102. členu, so zato lahko predmet izvršbe proti dolžniku.
Vrstni red pa bi bil takšen:
- sklep o izvršbi za poplačilo preživnine;
- sklep o davčni izvršbi (94. člen Zakona o davčnem postopku): ...ima dospela davčna obveznost absolutno prednost pred drugimi dospelimi obveznostmi ......., razen pred dospelimi obveznostmi iz naslova zakonite preživnine..... Znesek do katerega sme seči izvršba je določen v 160. členu Zakona: ...je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo (t.j. 412,43 bruto). In še drugi odstavek istega člena: Ne glede na prvi odstavek z davčno izvršbo ni mogoče seči na denarne prejemke iz prvega odstavka tega člena, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
- sklep o izvršbi za navadno terjatev;
- upravno izplačilna prepoved...
- drugo (dolg znotraj podjetja brez upravno-izplačine prepovedi...)
in znotraj teh skupin glede na vrstni red posamezne terjatve (110. člen v povezavi z drugim odstavkom 107. člena Zakona o izvršbi....)
lp
Kaj se da to sodbo dobiti tudi na internetu? Mi lahko pošljete povezavo?slovan napisal/-a:O tem ali so povračila stroškov izvzeta iz izvršbe že obstaja sodna praksa. Višje sodišče v Kopru (VSK0000760) je namreč razsodilo: JEDRO (delni prepis):
Prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic, stroškov prehrane ter vsi ostali prejemki v zvezi z delom predstavljajo denarno terjatev dolžnika, zato veljajo pravila ZIZ o izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Ker niso izvzeti po 101. členu niti ni zakonodajalec zanje predpisal omejive v 102. členu, so zato lahko predmet izvršbe proti dolžniku.
Hvala vnaprej.
Mirjana