1.Kje bi dobila podatek koliko % od nabavne vrednosti trgovskega blaga je dovoljen manjko in se ne obračuna ddv?
2.Manjko blaga ob popisu znaša 440 eurov mpv. Ali od tega zneska izračunam ddv?
Prosim za pomoč.
lp
Manjko pri inventuri
Moderator: Mirko Zbačnik
Manjko pri inventuri
Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
Naty, hvala... Sem pogledala...pa nisem našla odgvora, ki bi me čisto zadovoljil. Tam so navedeni podatki v % za odpis...ne za manjko. iN še vedno ne vem, če moram za to vrednost manjka obračunati ddv od mpv ali nab,vrednosti. 
Zakaj pa je ta manjko nastal, pa ne moremo določiti. Lahko je bila kraja. lahko prodajalka ni izdala računa ko je prodala blago in je ostalo na zalogi... Lahko , da ni bilo pri prevzemu ugotovljeno , da to blago manjka itd...
lp
Zakaj pa je ta manjko nastal, pa ne moremo določiti. Lahko je bila kraja. lahko prodajalka ni izdala računa ko je prodala blago in je ostalo na zalogi... Lahko , da ni bilo pri prevzemu ugotovljeno , da to blago manjka itd...
lp
Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
Mogoče vam bo bo v pomoč tudi IKS 9/2007 strani 35-61, kjer je opisano knjiženje in DDV popisnih razlik.
Tukaj boste zasledili, da je odvisno, iz katerega naslova je primanjkljaj in kateri pravilnik ustreza vam (strani 40-42).
Mogoče boste potem lažje določila.
Npr. za trgovinsko dejavnost se uporablja Pravilnik iz Uradnega lista št. 42/07, ki ga je izdala GZS. najvišja stopnja je 15%, najnižja pa 0,5%. Osnova za izračun normalnega odpisa je nabavna vrednost v obračunski dobi nabavljenega blaga.
Tukaj boste zasledili, da je odvisno, iz katerega naslova je primanjkljaj in kateri pravilnik ustreza vam (strani 40-42).
Mogoče boste potem lažje določila.
Npr. za trgovinsko dejavnost se uporablja Pravilnik iz Uradnega lista št. 42/07, ki ga je izdala GZS. najvišja stopnja je 15%, najnižja pa 0,5%. Osnova za izračun normalnega odpisa je nabavna vrednost v obračunski dobi nabavljenega blaga.
Tega iKS-a pa žal nimam.... 
Sem pa gledala iks 9-10/08...
In razmišljam takole...če imamo nabavno vrednost blaga za letos 59.000 eur.. od tega obračunam dovoljenega 1% ..torej je to 590 eur. Mi pa imam primankljaj 410 eur.Torej ne rabim obrabčunavati davka od primankljaja...lahko vso to vrednost torej odpišem??
Pa še to...Gre za prodajalno tekstilnih izdelkov.
lp
Sem pa gledala iks 9-10/08... In razmišljam takole...če imamo nabavno vrednost blaga za letos 59.000 eur.. od tega obračunam dovoljenega 1% ..torej je to 590 eur. Mi pa imam primankljaj 410 eur.Torej ne rabim obrabčunavati davka od primankljaja...lahko vso to vrednost torej odpišem??
Pa še to...Gre za prodajalno tekstilnih izdelkov.
lp
Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
Za vas velja Pravilnik o stopnjah običajnega odpisa blaga (kalo, razsip, razbitje, okvara), objavljen v Ur.listu 42/07 z dne 15.5.2007. Preverite, da ni kakšnih sprememb v letu 2008. V tem pravilniku piše v 6.členu (Stopnje običajnega odpisa blaga) pod točko H Trgovina na drobno s tekstilom, vjključno s hišnim tekstilom in preprogami, da znaša stopnja 2%.
Preverite izračun s pravilnikom. Če je normalni kalo nižji od 2% nabavne vrednosti od nabavljenega blaga v obračunskem obdobju, potem vam DDV-ja ni potrebno obračunati in vrednost lahko knjižite v odhodke, vrsta knjiženja pa je seveda odvisna od izkazovanja zalog v trgovini v poslovnih knjigah ( ali so to prodajne cene brez vračunanega DDV-ja, prodajne cene z DDV-jem ali le vrednostno). Škoda ker nimate IKS-a 9/2007, kjer je točno navedeno na straneh od 55 do 58 knjiženje. Kakorkoli pa seveda knjiženje kala povečuje nabavno vrednost prodanega blaga.
Preverite izračun s pravilnikom. Če je normalni kalo nižji od 2% nabavne vrednosti od nabavljenega blaga v obračunskem obdobju, potem vam DDV-ja ni potrebno obračunati in vrednost lahko knjižite v odhodke, vrsta knjiženja pa je seveda odvisna od izkazovanja zalog v trgovini v poslovnih knjigah ( ali so to prodajne cene brez vračunanega DDV-ja, prodajne cene z DDV-jem ali le vrednostno). Škoda ker nimate IKS-a 9/2007, kjer je točno navedeno na straneh od 55 do 58 knjiženje. Kakorkoli pa seveda knjiženje kala povečuje nabavno vrednost prodanega blaga.
Večna dilema ali se smatra "klasični" primanjkljaj ugotovljen pri inventuri še v tsiti običajni primanjkljaj, od katerega ne obračunamo in plačamo DDV.
V pravilniku, ki velja za trgovino (1.člen) piše tako:
S tem pravilnikom se določa običajni primanjkljaj in uničenje blaga iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti trgovine na debelo in trgovine na drobno. Običajni primanjkljaj in uničenje blaga po prvem odstavku se ne šteje za jemanje blaga za neposlovne namene po predpisih o davku na dodano vrednost. Pomeni najvišjo dovoljeno vrednost odpisa blaga, od katerega se ne obračuna in ne plačuje davka na dodano vrednost.
Običajni primanjkljaj in uničenja blaga povezuje z vzroki zaradi katerih sta le-ta nastala. In to je: kalo (zmanjšanje količine); razsip (zmanjšanje količine); razbitja.... okvara blaga (strganje izdelka v takšni obliki, da ga ni več mogoče prodati kljub znižanju cene.... npr. sprememba barve tekstilnega izdelka, ker je bil izpostavljen sončni svetlobi itd., itd,.). Če pa pri inventuri ugotovite, da vam manjkajo kosi izdelkov pa je to: ali kraja v trgovini (za kar morate imeti tudi zapisnik..) ali pa tudi drugi "neznani vzroki". To vrsto manjka pa res ne moremo "stlačiti" v kalo.
lp
V pravilniku, ki velja za trgovino (1.člen) piše tako:
S tem pravilnikom se določa običajni primanjkljaj in uničenje blaga iz naslova kala, razsipa, razbitja in okvare blaga, ki sta neločljivo povezana s skladiščenjem, prevozom in prodajo blaga pri opravljanju dejavnosti trgovine na debelo in trgovine na drobno. Običajni primanjkljaj in uničenje blaga po prvem odstavku se ne šteje za jemanje blaga za neposlovne namene po predpisih o davku na dodano vrednost. Pomeni najvišjo dovoljeno vrednost odpisa blaga, od katerega se ne obračuna in ne plačuje davka na dodano vrednost.
Običajni primanjkljaj in uničenja blaga povezuje z vzroki zaradi katerih sta le-ta nastala. In to je: kalo (zmanjšanje količine); razsip (zmanjšanje količine); razbitja.... okvara blaga (strganje izdelka v takšni obliki, da ga ni več mogoče prodati kljub znižanju cene.... npr. sprememba barve tekstilnega izdelka, ker je bil izpostavljen sončni svetlobi itd., itd,.). Če pa pri inventuri ugotovite, da vam manjkajo kosi izdelkov pa je to: ali kraja v trgovini (za kar morate imeti tudi zapisnik..) ali pa tudi drugi "neznani vzroki". To vrsto manjka pa res ne moremo "stlačiti" v kalo.
lp
To sem tudi razmišljala. Jasno mi je, da ne morem upoštevati manjka v prodajalni tekstila in obutve iz naslova razsipa, kala, razbitja...
Je pa tako, da se tudi kraja ne ugotovi takoj. Kot je jasno, se je ugotovila pri popisu. Zapisnika o kraji ni, ker ni bila stranka "zasačena" pri tem...
Slovan, torej je vaše mnenje, da bi morala od tega manjka obračunati ddv? In, da ga ne morem šteti med kakršnekoli druge neznane vzroke?
Kaj pa če za te artikle napišemo zapisnik, da so neuporabni... Npr..čevelj zastarel, se ne bo več prodal...Ali pa nogavice, ki jih imamo za primere, ko stranka poskusi čevlje....??
Slovan, prosim za vaše mnenje.
lp
Je pa tako, da se tudi kraja ne ugotovi takoj. Kot je jasno, se je ugotovila pri popisu. Zapisnika o kraji ni, ker ni bila stranka "zasačena" pri tem...
Slovan, torej je vaše mnenje, da bi morala od tega manjka obračunati ddv? In, da ga ne morem šteti med kakršnekoli druge neznane vzroke?
Kaj pa če za te artikle napišemo zapisnik, da so neuporabni... Npr..čevelj zastarel, se ne bo več prodal...Ali pa nogavice, ki jih imamo za primere, ko stranka poskusi čevlje....??
Slovan, prosim za vaše mnenje.
lp
Nobena težava ni taka, da je ne bi mogli rešiti skupaj, le malo pa je
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
takih, ki jih lahko rešimo sami. (Lyndon B. Johnson)
Normalno je, da ob inventuri ugotavljamo tudi kvaliteto zaloge (neuporabnost) in njeno zastarelost ter v ta namen zalogo prevrednotimo - gre za slabitev zaloge. Torej, če so določeni artikli zastareli in jih ne bo mogoče prodati, potem znižate vrednost zaloge na čisto iztržljivo vrednost (primer čevljev). Vendar v tem primeru artikli obstajajo in ne moremo govoriti o manjku ob inventuri. Govorimo le o zastarelosti zaloge. Če se taka zaloga kasneje odpiše, se takrat obračuna DDV od oslabljene vrednosti (pri artiklih, ki so neuporabni/neprodavljivi je vrednost take zaloge lahko nič in s tem ni osnove za DDV).
Kar se tiče nogavic: gre za klasično lastno rabo (zmanjšanje zaloge za lastne potrebe) oziroma uporabo blaga za opravljanje dejavnosti.
lp
Kar se tiče nogavic: gre za klasično lastno rabo (zmanjšanje zaloge za lastne potrebe) oziroma uporabo blaga za opravljanje dejavnosti.
lp
Mene pa zanima kaj je pri obratni zadevi, če imaš višek zalog. Gre sicer za zadevo pri s.p.-ju in ker daje obrt nazaj (zapira) ali kdo ve kaj naj sedaj naredim z zalogo. Ali zaloga lahko ostane v zaključnem računu noter ali mora s.p. to zalogo nekako odprodati. Je pa problem ker je dejansko ni na skladišču.
Prosim za odgovor!!!!
Prosim za odgovor!!!!