Dobropis za leto nazaj

[Lolika]

Družba ( d.o.o.) je konec leta 2008 izdala račun davčnemu zavezancu izven EU za opravljene storitve. Kupec storitev z opravljenimi storitvami
ni bil zadovoljen do take mere, da je račun v aprilu 2009 v celoti zavrnil in v dopisu tudi napisal, da s kvaliteto opravljene storitve ni zadovoljen in računa ne namerava plačati. Direktor družbe se je odločil, da kupcu izda v celoti dobropis za opravljeno storitev. Kupec je dobropis tudi potrdil, poslan mu je bil tudi izpisek odprtih postavk, ki ga je pravtako potrdil. Dobropis smo poknjižili kot storno prihodki v tekočem letu.
Ima mogoče kdo podobne težave in ali je kakšen problem glede knjiženja glede na to, da so bili prihodki ustvarjeni v letu 2008, dobropis pa
je bil izstavljen v letu 2009?
Sicer reklamacije kupcev rešujemo podobno, četudi se nanašajo na pretekla leta. Če so izdana slovenskim davčnim zavezancem za DDV, izstavimo dobropis, ko ga dobimo potrjenega , si odbijamo tudi DDV, dobropis poknjižimo kot storno prihodkov tekočega leta.
Prosim za vaša mnenja.

[slovan]

V vašem primeru dobropisov za pretekla leta (samo z vidika prikazovanja poslovnega izida - brez ugotavljanja prave vsebine!!!!) ne bi vključevala v tekoči poslovni izid, temveč bi popravke evidentirala preko preteklih dobičkov.

Zakaj? Menim, da je to napaka, ker niste v letu 2008 ugotavljali, kdaj poteče rok za reklamacijo morebitnih napak. In šele po poteku tega roka lahko z zanesljivostjo trdite, da je to prihodek tekočega leta. Poglejte SRS 18 - pripoznavanje prihodkov.

Kako bo "reagiral" davčni organ na tako popravke, pa je odvisno od vaše dokumentacije, ki jo imate in se nanaša na reklamacije.

lp

[Lolika]

Storitev do dneva oddaje zaključnega računa ni bila še do take mere izpodbijana, da bi popravljali zaključni račun.
Če bi ta račun stornirali že v preteklem letu, bi imela družba v tem letu izgubo. Do dneva izdaje zaključnega računa tudi nismo mogli vedeti, da bo račun zavrnjen in, da je kupec s to storitvijo tako nezadovoljen. Zadeve so se razčistile kasneje, ko bi moralo priti do plačila tega računa. Če bi upoštevali načelo previdnosti, bi prihodke dajali na dejanske prihodke ob njihovem plačilu?! Če obstaja korespondenca o izpodbojnosti in reklamaciji storitve potemtakem ne moremo niti z odpisom ustvariti davčno priznanih odhodkov. Če gremo na sodišče, bomo sodbo izgubili zaradi
reklamacije, bomo pa imeli veliko stroškov z izvršbo ( zlasti na Balkanu) in veliko časa bo preteklo, da bo do razsodbe prišlo. Kaj pa pravilno izkazovanje vrednosti terjatev? Po mojem mnenju je dobropis še vseeno dobra rešitev, če gre za reklamacijo.

[slovan]

Popravek prihodkov iz preteklih obdobij oziroma raje popravek terjatev zaradi reklamacij, opravimo na podlagi verodostojne dokumentacije - pisnih reklamacijskih zapisnikov. Pri upoštevanju davčno priznanih ali nepriznanih odhodkih, je upravičenost dokazovanja vedno na strani zavezanca. To pomeni, da morate vi dokazati upravičenost "storna prihodka".

Če bi ta račun stornirali že v preteklem letu, bi imela družba v tem letu izgubo

Ta stavek v argumentiranje najbrž ne sodi, saj bi lahko dobropis v hipu postal neverodostojen - prilagajanje poslovnega izida.

lp

[Lolika]

Vem, da ta stavek ne sodi v ta kontekst. Vendar, če bi v sedanji bilanci popravljala za ta prihodek poslovni izid, bi bil popravek tolikšen, da bi
družba v letu 2008 izkazovala minimalno izgubo. Sicer je izkazovala dobiček, ki pa tudi ni bil visok. Glede dokumentacije o priznavanju dobropisa -obstaja korespondenca o dokazovanju kvalitete oziroma nekvalitete opravljene storitve, kar se je vleklo od aprila pa vse do decembra 2009.
Na koncu koncev.. Kaj mi vi predlagate? Ali storno tekočih prihodkov v letu 2009 ali direktna knjižba preko 932-nerazporejenega čistega dobička. Če knjižim na ta način, moram delati tudi popravek zakonskih rezerv.. Kaj pa davek od dohodka pravnih oseb, ki je bil že plačan?
Sicer, če pa pogledam vse skupaj - je v obeh primerih ( če gledamo obe leti skupaj) - čisto vseeno. Kumulativno bo dobiček enak.. Prosim za vaše mnenje..

[slovan]

Glede na to, kar ste povedali naknadno, ne gre za napako iz preteklega leta, zato knjiženje dobropisa v breme prenesenega poslovnega izida ne bi bilo pravilno. In četudi bi popravljali preko prenesenega poslovnega izida, bi ta popravek kasneje vključili v obračun davka iz dohodka (npr. zap. 11.4.). Učinek bi bil davčno enak (ob predpostavki, da je davčno priznan "odhodek").
In sedaj nastane vprašanje:
- ali opravimo odpis terjatve na podlagi dokumentacije o reklamaciji: 72/12 in s tem prikazujemo prihodke, ki so dejansko nastali v letu 2009;
- ali popravimo prihodke.
Jaz bi se odločila za prvo varianto: 72/12....

lp

[Lolika]

Slovan, hvala vam za konstruktivno debato. Se strinjam z vami. Sama se bom v tem primeru odločila za odpis terjatve, kot ste predlagala. Imam pa še eno vprašanje. Kaj pa naj stori tisti, ki je račun zavrnil? V preteklem letu si je račun poknjižil v stroške. To leto je dobil dobropis, ki pa si ga verjetno poknjiži kot izredni prihodek. Kot storno strošek si ga verjetno ne, saj so bili ti stroški iz preteklega leta. Če bi bil to slovenski zavezanec za DDV, verjetno ne bi bil problem glede priznavanja vstopnega DDV. DDv je bil pri prvotni izdaji računa plačan, kupec bi si ga odbijal kot vstopnega, sedaj pa z dobropisom vse izničita. Imate vi morda tukaj kašen pomislek? Odpis terjatev pa glede na spremno dokumentacijo o reklamaciji verjetno tudi ne bi bil sporen z vidika davčno priznanih odhodkov.

[slovan]

Kaj bo storil vaš kupec, ker storitev ni bila opravljena kvalitetno? Predpostavljam, da je kupec prej vedel, da vam računa ne bo priznal oziroma vam ga bo zavrnil. Pa vendar ga je pripoznal kot strošek in hkrati kot obveznost (nekje ste omenila, da je kupec doma na Balkanu???). V tem primeru ste imeli "izvoz" storitev???

V primeru, da se to dogaja med dvema zavezancema v Sloveniji, obračunate DDV in kupec ima pravico do odbitka DDV. Z dobropisom je situacija nasprotna: gre za popravek vhodnega DDV-ja in izhodnega, kolikor izpolnjujete pogoje iz tega člena:
39. člen ZDDV pravi tako:
39. člen
(druge določbe)
(1) V davčno osnovo se ne vštevajo stroški vračljive embalaže, ki se pri dobavitelju blaga v vračljivi embalaži vodijo evidenčno.
(2) Pri preklicu naročila, vračilu ali znižanju cene po opravljeni dobavi se davčna osnova ustrezno zmanjša. Davčni zavezanec lahko popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če naročnik blaga oziroma storitev popravi (zmanjša) znesek DDV, ki ga je odbil, in če o tem pisno obvesti dobavitelja.
(3) Davčni zavezanec lahko tudi popravi (zmanjša) znesek obračunanega DDV, če na podlagi pravnomočnega sklepa sodišča o zaključenem stečajnem postopku ali o uspešno zaključenem postopku prisilne poravnave ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti. Na enak način lahko ravna tudi davčni zavezanec, ki pridobi pravnomočni sklep sodišča o ustavitvi izvršilnega postopka oziroma drugo listino, iz katere je razvidno, da v zaključenem izvršilnem postopku ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ter davčni zavezanec, ki ni bil poplačan oziroma ni bil poplačan v celoti, ker je bil dolžnik izbrisan iz sodnega registra oziroma drugih ustreznih registrov ali predpisanih evidenc. Če davčni zavezanec naknadno prejme plačilo ali delno plačilo za opravljeno dobavo blaga oziroma storitev, v zvezi s katero je uveljavil popravek davčne osnove v skladu s tem odstavkom, mora od prejetega zneska obračunati DDV.

Ali je sporen odpis terjatve oziroma "zmanjšanje prihodkov" z vidika davčne bilance, vam težko rečem, saj mi niso znane podrobnosti in tudi ne morem vedeti kako bo davčni organ (v primeru davčnega pregleda) opredelil vaš primer. Zato pa sem vam napisala, da je upravičenost dokazovanja vedno na strani zavezanca - dokazati boste morali, da ne gre za navidezno transakcijo (npr. poslovni partner je potreboval račun za stroške, ker je imel preveliko davčno osnovo ipd.)......

lp

[Lolika]

Mislim, da sva temo dobro obdelali. Še enkrat hvala za hitre in kvalitetne odgovore.