ČR-je za jubilejne , odpravnine intudi za dopuste oblikujejo samo zelo velike firme. Sem to že zasledila v nekaterih zelo velikih firmah za slovenske razmere ( 500 + delavcev )
Če nekoliko logično razmislimo je zadeva v bistvu zelo jasna. Dopust delavcu pripada za tekoče leto in bi moral biti v tekočem letu izkoriščen in plačan. Ker pa je ZDR takšen kot je se lahko tak dopust izkoristi v naslednjem letu ampak strošek le tega pa bi se moral obravnavati v tekočem obdobju.
Če bi bili zelo natančni bi bilo v bistvu potrebno obravnavati strošek dopusta v obdobju za katerega je dodeljen in to ne na letni ravni ampak na mesečni. Se pravi letni dopust 1/12 mesečno. Šele v tem primeru bi tudi pri medletnih izkazih dobili pravo sliko stanja podjetja.
Tudi regres bi bilo potrebno preko ČR razeliti po mesecih ne pa, da nam v juniju "tolče ven" pri medletnem rezultatu.
Se pravi če bi plače obravnavali isto kot prejte račune ( obdobje ko je opravljena storitev, poraba materiala.... ) potem bi morali plače knjižiti v obdobje v katerem je imel delavec pravico do določenega izplačila ( dopusta ima vsak mesec 1/12 letnega ) in ne v mesecu ko je tako pravico izkoristil in jo dobil plačano.
Po moje je oblikovanje ČR za jubiljene, odpravnine, dopuste, regrese, tudi iz stališče DURSA popolnoma v skaldu z SRS in ZDPO.
Ker gre za pripoznavane stroška pred njegovim izplačilom torej tudi ni dileme kaj se zgodi če delavec da odpoved pred 30.06 naslednje leto. Nov delodajalec mu je tako ali tako dolžan priznati samo sorazmeren delež dopusta TEKOČEGA leta in ne tisti del, ki ga je delavec v tekočem ali preteklem letu pridobil pri tekočem delodajalcu.
Torej če delavec dopusta preteklega leta ne more izkoristi ga je potrebno plačati.
No, tako je moje mnenje. Bi mi še kdo pomagal razmišljati dalje ?
neizkoriščen dopust konec leta
Moderator: Mirko Zbačnik
Ja, če je davčno priznan strošek po ZDPO, potem lahko prihranimo 1% tega stroška, če ga poknjižimo ob zaključku in seveda posledično je manj dobička ob zaključku in seveda se med lastnike lahko tega dobička tudi manj deli, torej če bi obstajala velika verjetnost da se dobiček deli, bi to kanjižila čeprav pri obračun davka od dohodka to nebi bilo priznano.
ALI JE TO DAVČNO PRIZNAN STOŠEK ALI NE? Kdo še lahko pomaga?
ALI JE TO DAVČNO PRIZNAN STOŠEK ALI NE? Kdo še lahko pomaga?
Bogastvo ni to, kar lahko tatje odnesejo.
V skladu s 10. in 11. odstavkom 54. člena ZGD-ja /Zakona o gospodarskih družbah) sestavljajo določene družbe računovodska poročila (tiste, katerih vrednostni papirji kotirajo na borzi, banke, zavarovalnice in druge družbe, če tako odloča skuppščina družbe vendar najmanj za pet let) v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja (MRSP). MRSP 19 - Zaslužki zaposlencev pa določa, da mora podjetje izmeriti pričakovane stroške nabiralnih plačanih odsotnosti, za katere pričakuje, da jih bo plačalo zaradi neizrabljene pravice, ki se je nabrala do datuma bilance stanja. Nabiralne plačane odsotnosti so tiste, ki se prenašajo in jih je mogoče uporabiti v prihodnjih obdobjih, če pravica v sedanjem obdobju ni v celoti izrabljena. Zato se oblikujejo pasivne časovne razmejitve (kratkoročne) v višini prenešenih pravic za koriščenje letnega dopusta oziroma morebitnega izplačila odškodnine za neizrabljen dopust ob prekinitvi delovnega razmerja. Tako bo obračunan in plačan dopust v naslednjem letu, medtem ko morajo biti stroški izkazani v tistem letu, ko je nastala pravica do dopusta.
Menim, da v primeru, ko obvladujoča družba (torej tuji lastnik) sestavlja računovodska poročila v skladu s MRSP-ji, mora tudi podjetje v Sloveniji (odvisno podjetje) sestavljati poročila na enak način (za njihove namene).
Iz davčnega vidika "vkalkulirani" stroški nabaralnih plačanih odsotnosti niso priznani odhodki, saj se stroški plač, nadomestil v zvezi z zaposlitvijo priznanojo v obračunanem znesku. In ker bo strošek prenešenega dopusta obračunan šele v naslednjem letu, vkalkuliran odhodek ne izpolnjuje tega pogoja iz 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi morajo v skladu s SRS 10 oblikovati vse gospodarske družbe, vendar pa pri tem upoštevajo pravilo bistvenosti.
Pojasnilo 4 k Uvodu v SRS 2006/Bistvenost:..b) ne oblikuje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, če razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij in dejanskim zneskom stroškov za jubilejne nagrade in odpravnine niso bistvene.....
Razmejevanje stroškov dela vam omogoča SRS 15.7., ki pravi: Stroški dela.....Izplačila, ki se je pojavljajo znotraj poslovnega leta neenakomerno, je mogoče tudi časovno razmejevati. Odločitev posameznega podjetja pa je ali bo to počelo na tak način. Verjetno se bodo za to odločila podjetja (oziroma se odločajo), ki imajo veliko zaposlenih in zato predstavlja strošek regresa za letni dopust precejšen znesek. Zaradi enakomernosti prikazovanja stroškov in s tem tudi poslovnega izida je razmejevanje priporočljivo tudi v manjših podjetjih (ni pa obvezno!)
Menim, da v primeru, ko obvladujoča družba (torej tuji lastnik) sestavlja računovodska poročila v skladu s MRSP-ji, mora tudi podjetje v Sloveniji (odvisno podjetje) sestavljati poročila na enak način (za njihove namene).
Iz davčnega vidika "vkalkulirani" stroški nabaralnih plačanih odsotnosti niso priznani odhodki, saj se stroški plač, nadomestil v zvezi z zaposlitvijo priznanojo v obračunanem znesku. In ker bo strošek prenešenega dopusta obračunan šele v naslednjem letu, vkalkuliran odhodek ne izpolnjuje tega pogoja iz 35. člena Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb.
Rezervacije za jubilejne nagrade, odpravnine ob upokojitvi morajo v skladu s SRS 10 oblikovati vse gospodarske družbe, vendar pa pri tem upoštevajo pravilo bistvenosti.
Pojasnilo 4 k Uvodu v SRS 2006/Bistvenost:..b) ne oblikuje rezervacij za jubilejne nagrade in odpravnine ob upokojitvi, če razlike med ocenjenim zneskom potrebnih letno oblikovanih rezervacij in dejanskim zneskom stroškov za jubilejne nagrade in odpravnine niso bistvene.....
Razmejevanje stroškov dela vam omogoča SRS 15.7., ki pravi: Stroški dela.....Izplačila, ki se je pojavljajo znotraj poslovnega leta neenakomerno, je mogoče tudi časovno razmejevati. Odločitev posameznega podjetja pa je ali bo to počelo na tak način. Verjetno se bodo za to odločila podjetja (oziroma se odločajo), ki imajo veliko zaposlenih in zato predstavlja strošek regresa za letni dopust precejšen znesek. Zaradi enakomernosti prikazovanja stroškov in s tem tudi poslovnega izida je razmejevanje priporočljivo tudi v manjših podjetjih (ni pa obvezno!)
Pri nas so revizorji želeli, da tako naredim za leto 2008. Revizijo imamo zato, ker tako hoče lastnik in ne ker bi bili zavezani k reviziji. Smo majhno podjetje. Revizorji tako nazorno kot Slovan niso znali utemeljiti, zakaj naj bi to naredila in sem se uprla, oni pa so popustili
sedaj zagotovo vem, da pri nas to ni potrebno.
LP
LP
Re: neizkoriščen dopust konec leta
Ali je bilo kdaj podano kakšno mnenje DURS-a glede priznavanja oziroma nepriznavanja odhodkov na račun vkalkuliranih stroškov neizkoriščenega dopusta?
Kaj dejansko pomeni, da se odhodki priznajo kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z ZDDPO?
Kaj dejansko pomeni, da se odhodki priznajo kot odhodek v obračunanem znesku v skladu z ZDDPO?
Re: neizkoriščen dopust konec leta
Mnenja DURSa nisem zasledila. Vkalkuliran dopust tudi ni omenjen med rezervacijami. Jaz sem ga vedno vkalkulirala, ga v celoti izločila iz davčno priznanih odhodkov in ga tudi upoštevala za izračun odloženih davkov.
Pomemben znesek je vedno le v prvem letu, potem pa se se doknjižuje le razlika (v + ali -).
Pomemben znesek je vedno le v prvem letu, potem pa se se doknjižuje le razlika (v + ali -).



