Pozdravljeni,
v septembru razstavljamo na sejmu v rusiji.
Dobili smo račun brez, da so nam zaračunali njihov davek, na njem pa tudi ni nobene izjave, prav tako ni naše ID številke.
Ali moram naredit samoobdavčitev? Mislim, da ja, kaj mislite drugi?
Najlepša hvala za pomoč
stroški sejma v rusiji
Moderator: Mirko Zbačnik
-
copatkec75
- Začetnik
- Prispevkov: 53
- Pridružen: 07 Mar 2006, 12:29
Re: stroški sejma v rusiji
A RES NIHČE NE VE? Nima nihče izkušenj z sejmi?
Re: stroški sejma v rusiji
Našla sem tole..
Obdavčitev sejemskih storitev od 1.1.2011
S 1.1.2011 se na podlagi sprememb in dopolnitev ZDDV-1 (ZDDV-1C) mehanizem obrnjene davčne obveznosti še vedno pojavlja tudi v zvezi s sejemskimi storitvami, vendar ne v tako širokem obsegu, kot je to veljalo do nedavnega.
Na podlagi določb prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, veljavnega od 1.1.2011, je: kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za (... ) prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo .
Omenjena določba pomeni, da v kolikor se davčnemu zavezancu opravijo storitve v zvezi z vstopninami za sejemske prireditve3 , je izvajalec tovrstnih storitev dolžan obračunati DDV naročniku in v tem primeru veljajo enaka pravila glede določitve kraja opravljanja storitev, kot so veljala pred 1.1.2011, vendar s to bistveno razliko, da se po omenjenem datumu obdavčujejo v dejanskem kraju opravljanja sejemskih storitev le storitve v zvezi z vstopninami, vključno s pomožnimi storitvami, ki so povezane z vstopninami.
Praktična težava, ki se pri tej spremembi pojavlja, je klasifikacija, kaj točno pomeni storitev v zvezi z vstopninami, saj jih zakonodajalec ni nikjer natančno definiral, zato se bo praksa oblikovala skozi čas.
Vendar, glede na izjemo od splošnih določb 25. člena ZDDV-1 menim, da bi morali tovrstne storitve interpretirati ozko in v duhu namena direktive kar pomeni, da je izvajalec dolžan naročniku - davčnemu zavezancu zaračunati DDV samo v zvezi s prodajo sejemskih vstopnic, s katerimi je naročniku omogočen takojšnji vstop na sejemsko prireditev in ogled sejemske razstave oziroma športne ali izobraževalne storitve, nikakor pa v to kategorijo storitev ne sodijo npr. kotizacije, ki se plačajo pred ali po samem datumu opravljenih storitev. V okvir omenjenih določb se prav tako ne bi smelo uvrščati izvajanje sejemskih storitev davčnim zavezancem kot je npr. plačilo za najem razstavnega prostora na sejmu ali postavitev sejemskega prostora ipd. s strani izvajalca sejemske prireditve, saj tovrstne storitve niso neposredno povezane z vstopninami. Prav tako namen razstavljavcev ni kupiti vstopnino na sejemsko prireditev, temveč s predstavitvijo svojega blaga ali storitev na razstavi/sejmu razširiti svoj krog poslovnih partnerjev in kupcev.
Dodatno je v drugem odstavku 29. člena ZDDV-1 določeno, da v kolikor se storitve, vključno s pomožnimi, s področja ( ) prireditev, kot so sejmi in razstave, ter vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanec, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer se storitve dejansko izvajajo .
Kot je navedeno v drugem odstavku 29. člena ZDDV-1, pa so sejemske in pomožne storitve, vključno s storitvami organizatorjev, ki so opravljene npr. fizičnim osebam, le-te obdavčene v kraju dejanske izvedbe.
Pozoren bralec lahko iz zgoraj omenjenih zakonskih določb razbere bistvene razlike pri obdavčitvi sejemskih storitev, ki se zaračunajo drugim davčnim zavezancem.
Po 1.1.2011 izvajanje sejemskih storitev drugim davčnim zavezancem zapade pod določbe splošnega pravila, t.j. prvega odstavka 25. člena ZDDV-14 , medtem ko je izvajanje:
vseh sejemskih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in
storitev v zvezi z vstopninami drugim davčnim zavezancem
predmet obdavčitve z DDV v tisti državi, v kateri se omenjene storitve izvajajo.
Lp
Obdavčitev sejemskih storitev od 1.1.2011
S 1.1.2011 se na podlagi sprememb in dopolnitev ZDDV-1 (ZDDV-1C) mehanizem obrnjene davčne obveznosti še vedno pojavlja tudi v zvezi s sejemskimi storitvami, vendar ne v tako širokem obsegu, kot je to veljalo do nedavnega.
Na podlagi določb prvega odstavka 29. člena ZDDV-1, veljavnega od 1.1.2011, je: kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za (... ) prireditve, kot so sejmi in razstave, vključno s pomožnimi storitvami, povezanimi z vstopninami, ki se opravijo davčnemu zavezancu, kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo .
Omenjena določba pomeni, da v kolikor se davčnemu zavezancu opravijo storitve v zvezi z vstopninami za sejemske prireditve3 , je izvajalec tovrstnih storitev dolžan obračunati DDV naročniku in v tem primeru veljajo enaka pravila glede določitve kraja opravljanja storitev, kot so veljala pred 1.1.2011, vendar s to bistveno razliko, da se po omenjenem datumu obdavčujejo v dejanskem kraju opravljanja sejemskih storitev le storitve v zvezi z vstopninami, vključno s pomožnimi storitvami, ki so povezane z vstopninami.
Praktična težava, ki se pri tej spremembi pojavlja, je klasifikacija, kaj točno pomeni storitev v zvezi z vstopninami, saj jih zakonodajalec ni nikjer natančno definiral, zato se bo praksa oblikovala skozi čas.
Vendar, glede na izjemo od splošnih določb 25. člena ZDDV-1 menim, da bi morali tovrstne storitve interpretirati ozko in v duhu namena direktive kar pomeni, da je izvajalec dolžan naročniku - davčnemu zavezancu zaračunati DDV samo v zvezi s prodajo sejemskih vstopnic, s katerimi je naročniku omogočen takojšnji vstop na sejemsko prireditev in ogled sejemske razstave oziroma športne ali izobraževalne storitve, nikakor pa v to kategorijo storitev ne sodijo npr. kotizacije, ki se plačajo pred ali po samem datumu opravljenih storitev. V okvir omenjenih določb se prav tako ne bi smelo uvrščati izvajanje sejemskih storitev davčnim zavezancem kot je npr. plačilo za najem razstavnega prostora na sejmu ali postavitev sejemskega prostora ipd. s strani izvajalca sejemske prireditve, saj tovrstne storitve niso neposredno povezane z vstopninami. Prav tako namen razstavljavcev ni kupiti vstopnino na sejemsko prireditev, temveč s predstavitvijo svojega blaga ali storitev na razstavi/sejmu razširiti svoj krog poslovnih partnerjev in kupcev.
Dodatno je v drugem odstavku 29. člena ZDDV-1 določeno, da v kolikor se storitve, vključno s pomožnimi, s področja ( ) prireditev, kot so sejmi in razstave, ter vključno s storitvami organizatorjev teh dejavnosti, ki se opravijo osebam, ki niso davčni zavezanec, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer se storitve dejansko izvajajo .
Kot je navedeno v drugem odstavku 29. člena ZDDV-1, pa so sejemske in pomožne storitve, vključno s storitvami organizatorjev, ki so opravljene npr. fizičnim osebam, le-te obdavčene v kraju dejanske izvedbe.
Pozoren bralec lahko iz zgoraj omenjenih zakonskih določb razbere bistvene razlike pri obdavčitvi sejemskih storitev, ki se zaračunajo drugim davčnim zavezancem.
Po 1.1.2011 izvajanje sejemskih storitev drugim davčnim zavezancem zapade pod določbe splošnega pravila, t.j. prvega odstavka 25. člena ZDDV-14 , medtem ko je izvajanje:
vseh sejemskih storitev osebam, ki niso davčni zavezanci in
storitev v zvezi z vstopninami drugim davčnim zavezancem
predmet obdavčitve z DDV v tisti državi, v kateri se omenjene storitve izvajajo.
Lp
-
copatkec75
- Začetnik
- Prispevkov: 53
- Pridružen: 07 Mar 2006, 12:29
Re: stroški sejma v rusiji
RES NAJLEPŠA HVALA ZA IZČRPEN ODGOVOR.