Izvršba na plačo

[čižek]

Rabim pomoč pri obračunu plače za zaposlenega.Delavec prejema minimalno plačo in regres za prehrano v max. višini po uredbi.
Na plačo pa ima sodno izvršbo za preživnino za hčer (rubež OD, prejemkov iz delovnega razmerja,prejemkov iz socialnega zavarovanja in drugih stalnih prejemkov) do največ 2/3 prejemkov. Sklepe sodišča o izvršbi za neporavnane račune prejemam vsak mesec ( jih je že za en fascikel) in se že več ne znajdem. Sedaj pa smo dobili še davčno izvršbo na njemu pripadajoče denarne prejemke vendar tako, da njemu ostane najmanj 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo.
Kot vem, gre vrstni red izvršb takole: preživnina, davčne izvršbe, sodne izvršbe. Mi mu sedaj trgamo le za preživnino, vendar se mi postavlja vprašanje ali mu moram trgati tudi vso prehrano, in regres za LD, ali pač ne. Delavec ima še eno hčer z drugo partnerico, s katero živi skupaj.
Za pomoč se že vnaprej prav lepo zahvaljujem.

[Maj11]

Prehrano, potni stroški in regres se mu ne trgajo, mu pa to verjetno trgajo na banki, če so dali izvršbo na račun.
Lahko mu naredite celo uslugo, če mu želite pomagati, in mu te stroške izplačate v gotovini. Ni nikjer navedeno, da morajo biti izplačani prav na bančni račun.

[adut]

Sodna praksa:

VSK00760
Opravilna številka: VSK sklep II Cp 461/2002
Sodišče: Višje sodišče v Kopru
Oddelek: Civilni oddelek
Datum seje senata: 11.12.2002
Področje: izvršilno pravo
Institut: izvršba na denarno terjatev dolžnika - izvršba na plačo - prejemki, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe
Zveza: ZIZ člen 101, 102, 128, 101, 102, 128.

JEDRO:
Prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic so denarna terjatev dolžnika v smislu 128. člena ZIZ. Ker niso izvzeti iz izvršbe po 101. členu niti ni zakonodajalec zanje predpisal omejitve v 102. členu ZIZ, so zato lahko predmet izvršbe proti dolžniku.
IZREK:
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v II. točki izreka s p r e m e n i tako, da se dovoljena izvršba opravi tudi z rubežem drugih stalnih denarnih prejemkov, ki jih prejema dolžnik v zvezi z delom iz naslova dnevnic, potnih stroškov, regresa, nagrad in drugih prejemkov v zvezi z delom pri delodajalcu S. z nalogom delodajalcu, da mora po pravnomočnosti sklepa o izvršbi plačati oziroma plačevati upnici denarni znesek oziroma denarne zneske, na katere je dovoljena izvršba in z nakazilom zarubljenih sredstev na račun upnice...

OBRAZLOŽITEV:
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo z drugim sredstvom izvršbe, to je rubežem 2/3 plače, ki jo dolžnik prejema pri delodajalcu S., tako da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače in z nalogom dolžnikovemu dolžniku, da mora po pravnomočnosti sklepa plačati oziroma plačevati upniku denarno terjatev, za katero je bila dovoljena izvršba, na račun upnika. V ostalem delu, kolikor je upnik predlagal tudi rubež ostalih prejemkov, ki jih dolžnik prejema v zvezi z delom, to je dnevnic, potnih stroškov, regresov, nagrad in drugih prejemkov v zvezi z delom, pa je sodišče prve stopnje predlog upnika zavrnilo, ker je zavzelo stališče, da prestavljajo ti stroški dejanske stroške delavca v zvezi z delom, do povrnitev katerih je delavec upravičen in ne pomenijo plačila za opravljeno delo, na katerega bi bilo mogoče poseči z izvršbo. Sicer pa regresov in nagrad tudi ni mogoče šteti med stalne prejemke, zlasti zaradi nestalnosti le-teh ter tudi zato ne morejo biti predmet izvršbe. Proti takšni zavrnilni odločbi je vložila upnica pritožbo. Meni, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), saj 128. člen dopušča izvršbo tudi na druge stalne denarne prejemke, ki jih delavcu izplačuje delodajalec. V 101. in 102. členu ZIZ določata, na katerih terjatvah dolžnika do njegovega dolžnika je izvršba izključena oziroma omejena. Terjatev delavca do delodajalca iz naslova povrnitve stroškov prehrane in prevoza ter regresa po teh določbah ni terjatev, na kateri bi bila izvršba omejena ali izključena. Sodišče je zato z zavrnitvijo tega dela predloga kršilo načelo zakonitosti. Z uveljavitvijo ZIZ se je izvršilno sredstvo izvršbe na denarno terjatev dolžnika spremenilo tako, da omogoča učinkovitejše poplačilo upnika s tem, da še vedno varuje socialni položaj dolžnika. Iz prejemkov izvzetih izvršbe so izpadli prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic ter še nekateri drugi prejemki, omejitve izvršbe pa so se znižale tako, da ostane dolžniku vedno znesek v višini zajamčene plače. Prejemki iz naslova povrnitve potnih stroškov, stroškov prehrane ter vsi ostali prejemki v zvezi z delom predstavljajo denarno terjatev dolžnika do njegovega delodajalca, zato veljajo pravila ZIZ o izvršbi na denarno terjatev dolžnika. Omejitev izvršbe na plačo se nanaša zgolj na plačo dolžnika in ne more vplivati na izvršbo na druge predmete izvršbe, pa čeprav izvirajo iz istega naslova, to je delovnega razmerja. Upnica zato predlaga razveljavitev izpodbijanega dela sklepa. Pritožba je utemeljena. Pritožba ima prav, da prejemki iz naslova potnih stroškov in dnevnic niso izvzeti iz izvršbe, saj kaj takšnega iz 101. člena ZIZ ne izhaja. Prav tako glede teh prejemkov ni določena v 102. členu ZIZ omejitev. Tudi ti prejemki so denarna terjatev dolžnika v smislu 128. člena ZIZ in ker niso niti izvzeti iz izvršbe niti ni zakonodajalec za te prejemke predpisal omejitve, je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo določbe ZIZ, ko je zavrnilo predlog upnika za opravo izvršbe na te prejemke dolžnika. Pritožbeno sodišče je zato utemeljeni pritožbi upnika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je izvršbo dovolilo tudi na te prejemke dolžnika kot je predlagala upnica.

[meurs]

Upnik mora izrecno podati predlog za izvršbo na malico, prevoz, regres, drugače to ni predmet izvršbe.
u

[Maj11]

Upnik mora izrecno podati predlog za izvršbo na malico, prevoz, regres, drugače to ni predmet izvršbe.
u

ja, na banki, ne pa pri plači, če ni to izrecno navedeno

[Naty73]

Delavec ima izvšrbo, ki jo odtegujem do 2/3 plače. Sedaj je prišla še enaizvršba. Ali je prav, da najprej do konca poplačam prvo izvršbo, šele nato odtegujem po tej drugi izvršbi (po vrstnem reedu)?
Ali moram sodišče ali upnika iz druge izvršbe kaj obvestiti, da izvršba trenutno ni mogoča, ker je plača že obremenjena?

[Maj11]

ja, najprej eno speljete do konca, sodišče pa obvestite o tem, kakor ste to tudi sami napisali

[čižek]

Hvala za odgovore. Smo prejšnjo izvršbo uredili, sedaj pa smo za taistega zaposlenega prejeli novo davčno izvršbo, ki govori o rubežu 2/3 njemu pripadajočih prejemkov, če ti ne presegajo osnovnega zneska po zakonu o socialnem varstvu. V Obrtnikovem svetovalcu 10/2011 pojasnjujejo, da gre med denarne prejemke po davčni izvršbi tako malica, potni stroški, ipd. Ker delavcu trgamo že za preživnino za hčer in mu ostaneta še minimalna plača in prehrana razumem to tako, da mu moramo trgati za davčno izvršbo še prehrano in minimalno plačo skupaj do višine, ko mu ostane za izplačilo le še 70% minimalne plače?
Hvala za pomoč

[slipmuc]

Imam skoraj enak problem tako, da se tudi jaz priporočam za odgovor. Le, da pri meni že, če odtegnem samo preživnino presega tistih magičnih 572,26€ minimalnega neta.... Ali mu trgam prehrano, da bi mu ostala vsaj minimalna plača? Kaj z izvršbami ki se kar kopičijo... enostavno javim sodišču? Hvala vnaprej!

[capa1]

Malice, regresa in potnih stroškov, pa jubilejne nagrade... niso predmet rubeža na plačo, razen če je v sklepu to izrecno (dodatno) navedeno. Če ni, je predmet rubeža samo plača (oz. pokojnina, nadomestilo, drugi stalni prejemki..)

[foxy]

Delavec prejema minimalno plačo in sicer 539,66 EUR neto. Dobila sem sklep o izvršbi in sicer da se sme zarubiti do 2/3 plače. To pomeni, da se mu zarubi samo plača in ne prevoz na delo in regres za prehrano?
V nadaljevanju sicer piše, da mu mora ostati najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšanje za plačilo davkov in obveznih prispevkov. Ali mu sploh lahko kaj odtrgam?
Poleg tega vem, da ima otroka, vendar ne živijo skupaj, niti nimajo urejene preživnine.
Kaj naj naredim?

[adut]

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 128. členu dopušča izvršbo tudi na druge stalne denarne prejemke, ki jih delavcu izplačuje delodajalec.
Torej, če so v izvršbi navedeni tudi drugi stalni prejemki, potem se mu trže tudi prehrano in prevoz.