Pozdravljeni,
radi bi zmanjšali ptt stroške, zato smo se odločili, da bi pošiljali račune v pdf obliki po mailu (po zgledu AJPES-a), pa nikjer ne moremo zaslediti ali je to pravilno. Ali morda ve kdo, če je to v redu?
Najlepša hvala za odgovore in lp.
Jana
izdaja računov po mailu
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: izdaja računov po mailu
Pozdravljeni,
račun, ki ga dobim po e-mailu, ima naslednjo spremno besedo: 'V prilogi vam pošiljamo eRačun, ki enakovredno nadomešča tiskani račun, saj je podpisan z verificiranim digitalnim potrdilom. Račun je izdelan v predpisani e-Slog obliki, pošiljamo pa vam ga v XML in HTML formatu...'
O e-Slog obliki več pri GZS, mogoče vam pride naslednja dokumentacija kaj prav: http://www.gzs.si/slo/6679
lep dan!
račun, ki ga dobim po e-mailu, ima naslednjo spremno besedo: 'V prilogi vam pošiljamo eRačun, ki enakovredno nadomešča tiskani račun, saj je podpisan z verificiranim digitalnim potrdilom. Račun je izdelan v predpisani e-Slog obliki, pošiljamo pa vam ga v XML in HTML formatu...'
O e-Slog obliki več pri GZS, mogoče vam pride naslednja dokumentacija kaj prav: http://www.gzs.si/slo/6679
lep dan!
-
kompotelka
- Računovodja
- Prispevkov: 283
- Pridružen: 18 Mar 2011, 10:47
Re: izdaja računov po mailu
Ampak račun v pdf obliki v priponki maila ni podpisan z verificiranim digitalnim potrdilom in ni v e-Slog obliki.
Tudi mene zanima kašna je trenutno veljavna zakonodaja na tem področju.
Račune za npr. programsko opremo kupljeno prek spleta si je možno natisniti z njihove spletne strani in podobno...
Nekaj drugega je e-račun, ki ga prejmemo v svojo spletno banko, kot pa priponka maila. Praksa je različna, kaj pa teorija?
Tudi mene zanima kašna je trenutno veljavna zakonodaja na tem področju.
Račune za npr. programsko opremo kupljeno prek spleta si je možno natisniti z njihove spletne strani in podobno...
Nekaj drugega je e-račun, ki ga prejmemo v svojo spletno banko, kot pa priponka maila. Praksa je različna, kaj pa teorija?
Re: izdaja računov po mailu
Pozdravljeni,
v podjetju se ravnokar ukvarjamo z uvedbo ePoslovanja.
Zakonska določila za to področje so izjemno stroga. V besedi. Pravne prakse na tem področju še ni, zatorej ni mogoče predvidevati, koliko bodo sami sebe vzeli resno pri teh zadevah. Posledice so vsekakor lahko hude, saj če se teh 10257896 različnih zapovedi ne držijo, ima davčni inšpektor pravico vse neustrezne dokumente označiti kot neveljavne - kar pomeni, ni pravice do odbitka ddv, davčno nepriznani stroški.
Vendar, z uporabo spodnjega, ne vidim razloga, zakaj bi do komplikacij z davčniki prišlo:
- vsak elektronsko posredovan dokument mora nedvoumno dokazovati identiteto pošiljatelja in sicer z verificiranim digitalnim potrdilom (koliko to stane in kako si ga zagotoviti ne bi vedela, ker imamo to v podjetju že urejeno s strani matične družbe). Na pdf dokumente je mogoče dodati digitalni podpis relativno enostavno z malce boljšim SW-om, seveda z pogojem, da pošiljatelj ima inštaliran certifikat (sigenca npr). Mi uporabljamo Adobe Proffesional, ki pa seveda, če želiš licenčno verzijo, najbrž ni poceni.
- zagotovljena mora biti sledljivost - t.j. prejeti morate potrdilo, da je prejemnik vaš mail z pdf-jem dejansko tudi prejel/odprl t.j. digitalno povratnico je treba v email client-u vključiti. In jo seveda nato natisniti in priložiti poslanemu računu.
- in zelo pomembno: prejemnik vašega računa v pdf-ju se z to prakso mora strinjati. V nekakšni izjavi morate opredeliti način dostave in potrjevanja gibanja dokumentacije.
Seveda, zgornje ne izključuje obveznosti za hranjenje dokumentacije v fizični obliki, v kolikor v podjetju nimate sprejetih internih pravil za elektronsko poslovanje - oziroma, jst si ne bi upala to izpustiti.
Popolno opustitev fizičnega arhiva in prehod na elektronsko poslovanje v celoti za katerikoli segment poslovanja (npr samo za izdajanje računov) pa zahteva sestavljanje Internih pravil, ki mimogrede ni ravno enostavno kot pasulj, ki se jih mora akreditirati pri Arhivu RS - to pa tudi stane kar lep kupček denarja in vsake 3 ali 5 let (nisem sigurna, se mi zdi 5) vas bo nekdo od Arhiva RS prišel preveriti, kar spet stane nekaj šuškov - ali drugače, gre za prefinjen način "kraje", če mene vprašate.
Lp
Jana
v podjetju se ravnokar ukvarjamo z uvedbo ePoslovanja.
Zakonska določila za to področje so izjemno stroga. V besedi. Pravne prakse na tem področju še ni, zatorej ni mogoče predvidevati, koliko bodo sami sebe vzeli resno pri teh zadevah. Posledice so vsekakor lahko hude, saj če se teh 10257896 različnih zapovedi ne držijo, ima davčni inšpektor pravico vse neustrezne dokumente označiti kot neveljavne - kar pomeni, ni pravice do odbitka ddv, davčno nepriznani stroški.
Vendar, z uporabo spodnjega, ne vidim razloga, zakaj bi do komplikacij z davčniki prišlo:
- vsak elektronsko posredovan dokument mora nedvoumno dokazovati identiteto pošiljatelja in sicer z verificiranim digitalnim potrdilom (koliko to stane in kako si ga zagotoviti ne bi vedela, ker imamo to v podjetju že urejeno s strani matične družbe). Na pdf dokumente je mogoče dodati digitalni podpis relativno enostavno z malce boljšim SW-om, seveda z pogojem, da pošiljatelj ima inštaliran certifikat (sigenca npr). Mi uporabljamo Adobe Proffesional, ki pa seveda, če želiš licenčno verzijo, najbrž ni poceni.
- zagotovljena mora biti sledljivost - t.j. prejeti morate potrdilo, da je prejemnik vaš mail z pdf-jem dejansko tudi prejel/odprl t.j. digitalno povratnico je treba v email client-u vključiti. In jo seveda nato natisniti in priložiti poslanemu računu.
- in zelo pomembno: prejemnik vašega računa v pdf-ju se z to prakso mora strinjati. V nekakšni izjavi morate opredeliti način dostave in potrjevanja gibanja dokumentacije.
Seveda, zgornje ne izključuje obveznosti za hranjenje dokumentacije v fizični obliki, v kolikor v podjetju nimate sprejetih internih pravil za elektronsko poslovanje - oziroma, jst si ne bi upala to izpustiti.
Popolno opustitev fizičnega arhiva in prehod na elektronsko poslovanje v celoti za katerikoli segment poslovanja (npr samo za izdajanje računov) pa zahteva sestavljanje Internih pravil, ki mimogrede ni ravno enostavno kot pasulj, ki se jih mora akreditirati pri Arhivu RS - to pa tudi stane kar lep kupček denarja in vsake 3 ali 5 let (nisem sigurna, se mi zdi 5) vas bo nekdo od Arhiva RS prišel preveriti, kar spet stane nekaj šuškov - ali drugače, gre za prefinjen način "kraje", če mene vprašate.
Lp
Jana