Pozdravljeni,
prosim za informacijo glede odbitkov pri plačah kot so odbitki za službeni GSM (prekoračitev je odtegnjena pri plači), odbitki oz. plačilo za koriščenje delodajalčevih počitniških kapacitet... ali je pri teh odbitki prav tako potrebno upoštevati minimalno plačo?
odbitki pri plačah
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: odbitki pri plačah
Torej zaposleni se mora z odtegljajem strinjati. Menim, da če se strinja, da se mu odtegne plačilo nekega računa (npr. za počitniške kapacitete) potem gre lahko tudi pod minimalno plačo.
Re: odbitki pri plačah
hvala za odgovor.
torej v primeru, da se z odbitkom ne strinja mu pod neto min.plačo ne smemo odtegniti zneskov za naprimer počitniške kapacitete. glede tovrstnih odbitkov nisem nikjer našla nič napisanega.
ali je v primeru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja tudi potrebno podpisati izjavo, da se strinja z odtegljajem, tudi če presega minimalno plačo?
torej v primeru, da se z odbitkom ne strinja mu pod neto min.plačo ne smemo odtegniti zneskov za naprimer počitniške kapacitete. glede tovrstnih odbitkov nisem nikjer našla nič napisanega.
ali je v primeru prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja tudi potrebno podpisati izjavo, da se strinja z odtegljajem, tudi če presega minimalno plačo?
Re: odbitki pri plačah
Vsako zadrževanje plače ali poboti terjatev delodajalca do delavca so mogoči le na podlagi delavčeve pisne izjave. To izhaja iz Zakona o delovnih razmerjih:
Zakon o delovnih razmerjih
136. člen
(zadrževanje in pobot izplačila plače)
(1) Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna.
(2) Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.
(3) Delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve.
Skupna višina odtegljaja - "administrativnih prepovedi" (upravno administrativnih prepovedi) je določena z Zakonom i izvršbi in zavarovanju:
135. člen
(Izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo)
Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo.
Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna izplačilna prepoved ne vpliva na izvršbo na plačo za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
In ker ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, pa je potrebno upoštevati minimum dohodka, ki mora ostati delavcu oziroma znesek dohodka, ki sme biti obremenjen z prepovedjo. Pri tem moramo upoštevati Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku, ko gre za davčne izvršbe:
Zakon o izvršbi in zavarovanju
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Zakon o davčnem postopku
160. člen
(omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke)
(1) Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena z davčno izvršbo ni mogoče seči na denarne prejemke iz prvega odstavka tega člena, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
lp
Zakon o delovnih razmerjih
136. člen
(zadrževanje in pobot izplačila plače)
(1) Delodajalec lahko zadrži izplačevanje plače delavcu samo v zakonsko določenih primerih. Vsa določila pogodbe o zaposlitvi, ki določajo druge načine zadrževanja izplačila, so neveljavna.
(2) Delodajalec ne sme svoje terjatve do delavca brez njegovega pisnega soglasja pobotati s svojo obveznostjo plačila.
(3) Delavec ne more dati soglasja iz prejšnjega odstavka pred nastankom delodajalčeve terjatve.
Skupna višina odtegljaja - "administrativnih prepovedi" (upravno administrativnih prepovedi) je določena z Zakonom i izvršbi in zavarovanju:
135. člen
(Izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo)
Prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, (upravna izplačilna prepoved), ima pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo.
Ne glede na prvi odstavek tega člena upravna izplačilna prepoved ne vpliva na izvršbo na plačo za poplačilo terjatve iz naslova zakonite preživnine, odškodnine za škodo, nastalo zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti ali zmanjšanja oziroma izgube delovne zmožnosti, ter odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal.
In ker ima izplačilna prepoved z dolžnikovo privolitvijo pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, pa je potrebno upoštevati minimum dohodka, ki mora ostati delavcu oziroma znesek dohodka, ki sme biti obremenjen z prepovedjo. Pri tem moramo upoštevati Zakon o izvršbi in zavarovanju ter Zakon o davčnem postopku, ko gre za davčne izvršbe:
Zakon o izvršbi in zavarovanju
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja družinskega člana ali drugo osebo, ki jo mora preživljati po zakonu, pa tudi znesek v višini prejemka, določenega za osebo, ki jo preživlja dolžnik, po merilih, ki jo določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
Zakon o davčnem postopku
160. člen
(omejitve davčne izvršbe na dolžnikove denarne prejemke)
(1) Na dolžnikove denarne prejemke, ki se v skladu z zakonom, ki ureja dohodnino, štejejo za dohodek iz delovnega razmerja, je z davčno izvršbo mogoče seči največ do višine dveh tretjin, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini 70% minimalne plače po zakonu, ki ureja minimalno plačo.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena z davčno izvršbo ni mogoče seči na denarne prejemke iz prvega odstavka tega člena, če le-ti ne presegajo osnovnega zneska minimalnega dohodka po zakonu, ki ureja socialno varstvo.
lp
Re: odbitki pri plačah
Pozdravljeni,
hvala za odgovor. Delavčevo izjavo imam, da se strinja z odbitkom. Najbolj me je zanimalo ali lahko naredim odbitek pri plači(imam tak primer), ko je potrebno delavcu odtegniti znesek na primer sindikalni izlet, počit.kapacitete itd. v primeru, ko znesek presega neto minimalno plačo.
hvala za odgovor. Delavčevo izjavo imam, da se strinja z odbitkom. Najbolj me je zanimalo ali lahko naredim odbitek pri plači(imam tak primer), ko je potrebno delavcu odtegniti znesek na primer sindikalni izlet, počit.kapacitete itd. v primeru, ko znesek presega neto minimalno plačo.
Re: odbitki pri plačah
Če morate tudi pri izplačilni prepovedi z delavčevo privolitvijo upoštevati zakon o izvršbi... potem mu lahko odtegnete le toliko, da mu ostane minimum določen v točki 1. 102. člena ZIZ.
lp
lp
Re: odbitki pri plačah
Ampak, če zaposleni sam da privolitev, da gre pod minimalno plačo, potem ne vidim problema.
Re: odbitki pri plačah
pozdravljeni,
zaposleni se na izjavi strinja z odbitkom (izjava ne omenja minimalne plače) za na primer sindikalni izlet pri plači, vendar če odtegnem znesek za sindikal.izlet bi zaposlenemu ostalo manj kot je določena min.plača. zanima me, ali je sporno odtegniti tovrstne odbitke tudi pod zakonsko minimalno plačo ali potrebujem še dodatno izjavo, da se zaposleni strinja z odbitkom tudi, če odbitek presega zakonsko dovoljeno minimalno plačo?
hvala za odgovore.
zaposleni se na izjavi strinja z odbitkom (izjava ne omenja minimalne plače) za na primer sindikalni izlet pri plači, vendar če odtegnem znesek za sindikal.izlet bi zaposlenemu ostalo manj kot je določena min.plača. zanima me, ali je sporno odtegniti tovrstne odbitke tudi pod zakonsko minimalno plačo ali potrebujem še dodatno izjavo, da se zaposleni strinja z odbitkom tudi, če odbitek presega zakonsko dovoljeno minimalno plačo?
hvala za odgovore.
Re: odbitki pri plačah
Moram priznati, da nečesa ne razumem. V primeru, ko delavec najema kredit, je pri odobritvi kredita bistveno ali je kreditno sposoben - ali ima dovolj tistega presežka nad minimalno plačo. In če tega ni, ne more dobiti kredita..res je, da gre v tem primeru tudi za zavarovanje kreditodajalca, da bo dolžnik sploh sposoben vračati kredit. Če veljajo določena pravila, naj ta veljajo za vse.
Odtegljaji na podlagi pisne izjave delavca imajo enako veljavo kot administrativne prepovedi. Zakaj delavec sam ne poravna svoje obveznosti, ki je nastala z organiziranjem sindikalnega izleta, plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja itd., takoj ko je prejel plačo na TRR. Verjamem, da so tukaj posredi tudi provizije plačilnega prometa, vendar to ne more biti glavni razlog. Kaj če bi imel izvršbo na TRR-ju: tudi v tem primeru bi mu banka smela iz računa pobrati le zakonsko določen znesek..vi pa bi mu s pisno izjavo odtegnili od plače svojo terjatev za sindikalni izlet, čeravno ima samo minimalno plačo.
Odločitev ali mu boste odtegnili od plače (kljub določbam zakona), je torej na vaši strani.
lp
Odtegljaji na podlagi pisne izjave delavca imajo enako veljavo kot administrativne prepovedi. Zakaj delavec sam ne poravna svoje obveznosti, ki je nastala z organiziranjem sindikalnega izleta, plačila dodatnega zdravstvenega zavarovanja itd., takoj ko je prejel plačo na TRR. Verjamem, da so tukaj posredi tudi provizije plačilnega prometa, vendar to ne more biti glavni razlog. Kaj če bi imel izvršbo na TRR-ju: tudi v tem primeru bi mu banka smela iz računa pobrati le zakonsko določen znesek..vi pa bi mu s pisno izjavo odtegnili od plače svojo terjatev za sindikalni izlet, čeravno ima samo minimalno plačo.
Odločitev ali mu boste odtegnili od plače (kljub določbam zakona), je torej na vaši strani.
lp
Re: odbitki pri plačah
Jaz v takih primerih dam podpisati izjavo, da se strinja z odtegljajem tudi, če to potem pomeni, da gre izplačilo plače pod minimalno plačo.
Re: odbitki pri plačah
Tudi kreditodajalci jim včasih dajo v podpis administrativno prepoved z izjavo, da gre lahko pod minimalno plačo. In če se zaposleni strinja....
Re: odbitki pri plačah
zaposleni ne želi podpisati dodatne izjave, da se mu znesek lahko odtegne pod minimalno plačo, vendar vztraja, da se znesek za sindikalni izlet odtegne pri plači (kar pomeni, da bi prejel plačo pod minimalno plačo). Zanimalo me je ali delodajalec lahko odtegne zneske v takem primeru. Bom vztrajala pri podpisu dodatne izjave.
hvala vsem za odgovore
hvala vsem za odgovore