Normiranci d.o.o. - normirani/dejanski stroški

[kompotelka]

Zanima me, kako se obravnava dobiček, normirane in dejanske stroške pri d.o.o. -ju ki ugotavlja davčno osnovo na osnovi normiranih stroškov. Veliko je zapisanega za zasebnike normirance, kako pa je za d.o.o.?

D.o.o. na obračunu davka prikaže dejanske in normirane stroške.

Recimo, da ima 20.000 EUR prihodka in 10.000 EUR dejanskih stroškov (vem, redek primer, ampak recimo, da gre za intelektualno dejavnost ). Pri obračunu davka se upoštevajo normirani stroški v višini 70%, torej je dobiček v višini 6.000 EUR obdavčen po 17% stopnji, obveznost za plačilo davka je 1.020 EUR.

Če si želi lastnik ta dobiček izplačati, je znesek dodatno obdavčen z 20% dohodnine.
Kateri dobiček si lahko lastnik izplača? Dejanski ali normirani. Dejanski dobiček v zgornjem primeru bi bil 10.000 EUR. Torej bi bil "višek" dobička (4.000 EUR) obdavčen samo z 20% dohodnine.

Kakšni so drugi načini, da lastnik pride do svojega denarja? Avtorske, podjemne pogodbe, pogodbe o vodenju podjetja... so precej bolj obdavčene? Malo delo je precej omejeno tako glede zneska, kot obsega.

Kako je z obravnavo davčno nepriznanih stroškov? Recimo takih, ki imajo značaj zasebnosti in so izplačani lastniku ali družinskim članom. Takih, ki niso skladni z običajno poslovno prakso. Takih stroškov ne vključujemo v davčni obračun, ampak v primeru normirancev so itak priznani v višini 70%?

Podajte prosim svoje mnenje. Gotovo ste v tem mesecu ugriznili tudi v to temo...


p.s. Referentke na Dursu še ne vedo čisto dobro...

[slovan]

D.o.o. "normiranke" vodijo poslovne knjige in izkazujejo dejanske prihodke in odhodke. Za davčne namene pa ugotavljajo davčno osnovo na podlagi normiranih stroškov in samo obveznost za davek od dohodkov pravnih oseb "izvira" iz tega obračuna in drugačnih odhodkov. Samo davek od dohodkov pravnih oseb se ugotavlja na drugačen način, vse ostalo pa je enako kot pri ostalih d.o.o.-jih.
Lastniki si torej lahko delijo le dejanski dobiček izkazan v poslovnih knjigah. Tega si lahko izplačajo z 25% davkom od dividend (kot dokončen davek). V prikazen primeru bi bil dobiček 20.000 - 10.000 - 1.020= 8.980... izplačilo: davke 2.245 = neto 6.735.....

Drugi načini izplačila: ne gre samo za davčni vidik (kaj je bolj obdavčeno in kaj ne), temveč tudi za vsebino:
- avtorska pogodba v lastnem podjetju z dejavnostjo, ki jo sicer opravlja in je hkrati zaposlen v tem podjetju (in ni poslovodja) bi bila obdavčena kot plača, saj gre verjetno za odvisno razmerje in je to delo hkrati vključeno v opis njegovega dela. Kolikor to ni v opisu del bi morda lahko bila avtorska pogodba kot dohodek iz drugega pogodbenega razmerja...obdavčitev: simulirajte izračun!

-

Kako je z obravnavo davčno nepriznanih stroškov? Recimo takih, ki imajo značaj zasebnosti in so izplačani lastniku ali družinskim članom. Takih, ki niso skladni z običajno poslovno prakso. Takih stroškov ne vključujemo v davčni obračun, ampak v primeru normirancev so itak priznani v višini 70%?

Izplačila lastniku/družinskim članom v obliki ugodnosti bodo vedno ostala obdavčena izplačila: dohodki podobni dividendam po zakonu o dohodnini in Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, četudi uporabljajo normiran način izračuna davčne obveznosti. Priznani stroški v višini 70% davčno priznanih prihodkov so po mojem mnenju odhodki, ki so davčno priznani. Izplačila je potrebno že predtem v poslovnih knjigah ločiti in jih nato obravnavati kot "davčno nepriznano" in jih obdavčiti tako ali drugače: če ne po ZDDPO pa po Zakonu o dohodnini.

Za lažje razmišljanje pa še nekaj členov zakonodaje:

90. člen Zakona o dohodnini:
(4) Kot dividende se po tem poglavju obdavčuje tudi:
1. prikrito izplačilo dobička, določeno v zakonu, ki ureja davek od dohodkov pravnih oseb;

74. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb:
7. prikrito izplačilo dobička, ki se opravi osebi, ki ima neposredno ali posredno v lasti najmanj 25% vrednosti ali števila delnic ali deležev v kapitalu, upravljanju ali nadzoru izplačevalca ali obvladuje izplačevalca na podlagi pogodbe ali na način, ki se razlikuje od razmerij med nepovezanimi osebami. Za prikrito izplačilo dobička se šteje vsako nadomestilo, ki ga zagotovi izplačevalec osebi iz prejšnjega stavka, zlasti zagotovitev vseh oblik sredstev in opravljanje storitev, vključno z odpustom dolga, brez plačila ali po ceni, ki je nižja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za nakup vseh oblik sredstev in storitev po ceni, ki je višja od primerljive tržne cene iz 16. in 17. člena tega zakona, ali plačila za sredstva in storitve, če sredstva niso bila prevzeta ali storitve niso bile opravljene. Za prikrito izplačilo dobička se štejejo tudi obresti na posojila, dana po nižji ali prejeta po višji obrestni meri, kot znaša priznana obrestna mera iz 19. člena tega zakona, in obresti od presežka posojil iz 32. člena tega zakona.

39. člen
(boniteta)
(1) Boniteta je vsaka ugodnost v obliki proizvoda, storitve ali druge ugodnosti v naravi, ki jo delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu zagotovi delodajalec ali druga oseba v zvezi
z zaposlitvijo.
(2) Boniteta vključuje zlasti:
1. uporabo osebnega vozila za privatne namene,
2. nastanitev,
3. posojilo brez obresti ali z obrestno mero, ki je nižja od tržne,
4. popust pri prodaji blaga in storitev,
5. izobraževanje delojemalca ali njegovega družinskega člana,
6. zavarovalne premije in podobna plačila,
7. darila, ki jih zagotovi delodajalec na podlagi ali zaradi zaposlitve nekdanjemu, sedanjemu ali
bodočemu delojemalcu ali njegovemu družinskemu članu,
8. pravico delojemalcev do nakupa delnic.

43. člen
(vrednotenje bonitet in vštevanje v davčno osnovo)
(1) Znesek bonitete se praviloma določa na podlagi primerljive tržne cene. Če primerljive tržne cene ni mogoče določiti, se znesek bonitete določi na podlagi stroška, ki je nastal pri delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno. Tako ugotovljena boniteta se zmanjša za plačila, ki jih delojemalec plača delodajalcu v zvezi z zagotavljanjem določene bonitete, če ni s tem zakonom drugače določeno.

lp

[kompotelka]

Res se vam najlepše zahvaljujem!

Torej cela kolobocija okrog normirancev za podjetja je namenjena temu, da se davek na dobiček lahko odmeri od nekoliko manjšega zneska. Seveda v primeru, da podjetje dejansko ne dosega 70% stroškov. Torej samo to in niti pike več.

[slovan]

Tako je. A ste mislili, da se bo država odrekla preostalim davkom: pri vsej kolobociji, ko gre za pravno osebo in z njimi povezane fizične osebe, morate upoštevati kako se obdavčuje pravna oseba in kako se obdavčuje fizična oseba (pri tem mislim zaposlene in lastnike). In če ni po enem, je pač kot fizična oseba po drugem.

lp