krizni dodatek
Moderator: Mirko Zbačnik
Re: krizni dodatek
99. člen daje možnost opredelitve; govori o subjektih, ki so uveljavili (tudi) 33.člen, kar razumem, da sem lahko tudi subjekt, ki ne uveljavi. Pojasnilo z začetka tedna je bilo, da bo člen popravljen v drugi različici zakona in se ne bo nanašal na 33.člen in pomeni avtomatsko izplačilo kriznega dodatka (ob izpolnitvi pogoja) in oprostitev piz prispevkov. Zaposleni so sedaj v neenakopravnem položaju in odvisni od delodajalcev, ki se odločajo na podlagi tega, kaj bi bilo bolje za podjetje. Vsa tolmačenja govorijo o avtomatski oprostitvi piz prispevkov v zasebnem sektorju, brez volje izplačevalca, kot da 99. člena s posledicami ni, oziroma je popravljen. Nekateri delodajalci dvomijo o vseh posledicah, v primeru če 99.člen ne bo (ni) popravljen; ne gre le za plačilo vseh prispevkov, tu so še obresti in včeraj me je nekdo vprašal, kolikšno bo finančno breme, če se odločijo, da izplačani krizni dodatek ob neizpolnjenih pogojih ni neobremenjen z dajatvami.
Re: krizni dodatek
Se strinjam o "nevarnosti" 99.člena, v katerega je vključen tudi 33. člen (oprostitev PIZ prispevkov in krizni dodatke).Predlogi za drugi paket protikorona zakona naj bi črtal prepoved delitve dobička, poslovne uspešnosti oziroma nagrad poslovodstvu. Vendar, ker je to spet odvisno kdo je to predlagal, delodajalec pa se mora danes odločiti, je odločitev dejansko na strani delodajalca: da li NE. Kolikor se bo odločil z NE in v prehodnih določbah ne bo dana možnost, da to upošteva tudi za nazaj, bo seveda takšen delodajalec na izgubi.
Sam 99. člen govori o vračilu prejete državne pomoči (oprostitev prispevkov, nadomestila plače, TD, krizni dodatek itd) v primeru, da bodo v letu 2020 izplačali dobiček,...….. Pravne osebe, ki že danes vedo, da bodo v letu 2020 kljub zaostrenim pogojem poslovanja, imele dovolj likvidnih sredstev za izplačilo dobička, poslovno uspešnosti (13, 14 plača), nagrad poslovodstvu (tukaj ne govorim o poslovodnih pogodbah, temveč o nagradi poslovodstvu, vezani na finančni rezultat), teh oblik državne pomoči očitno ne potrebujejo in jih ne upoštevajo. Pomeni, da bodo v celoti same "krile" nadomestila plač za delavce na čakanju; ne bodo upoštevale možnosti oprostitve PIZ prispevka pri tistih, ki delajo na delovnem mestu, doma. To hkrati pomeni, da tudi že danes vedo, da ne bodo ustrezale kriteriju, ki določa že pred tem 99. členom vračilo teh "ugodnosti": v I. polletju 2020 njihovi prihodki ne bodo manjši v primerjavi s I.polletjem 2019 za 20%...….in II. polletju 2020 rast prihodkov ne bo presegala 50% prihodkov II. polletja 2019. Po tej isti logiki tudi ne potrebujejo odloga akontacije davka iz dohodka pravnih oseb za mesec april in maj 2020.
Čuček (TV Slovenija) bi dejal: pa zdravi ostanite
lp
Sam 99. člen govori o vračilu prejete državne pomoči (oprostitev prispevkov, nadomestila plače, TD, krizni dodatek itd) v primeru, da bodo v letu 2020 izplačali dobiček,...….. Pravne osebe, ki že danes vedo, da bodo v letu 2020 kljub zaostrenim pogojem poslovanja, imele dovolj likvidnih sredstev za izplačilo dobička, poslovno uspešnosti (13, 14 plača), nagrad poslovodstvu (tukaj ne govorim o poslovodnih pogodbah, temveč o nagradi poslovodstvu, vezani na finančni rezultat), teh oblik državne pomoči očitno ne potrebujejo in jih ne upoštevajo. Pomeni, da bodo v celoti same "krile" nadomestila plač za delavce na čakanju; ne bodo upoštevale možnosti oprostitve PIZ prispevka pri tistih, ki delajo na delovnem mestu, doma. To hkrati pomeni, da tudi že danes vedo, da ne bodo ustrezale kriteriju, ki določa že pred tem 99. členom vračilo teh "ugodnosti": v I. polletju 2020 njihovi prihodki ne bodo manjši v primerjavi s I.polletjem 2019 za 20%...….in II. polletju 2020 rast prihodkov ne bo presegala 50% prihodkov II. polletja 2019. Po tej isti logiki tudi ne potrebujejo odloga akontacije davka iz dohodka pravnih oseb za mesec april in maj 2020.
Čuček (TV Slovenija) bi dejal: pa zdravi ostanite
lp
Re: krizni dodatek
1.In kako ste ga knjižili? Kot povračila stroškov, malica ,prevoz, na podkonto 255..?
2.In kako boste knjižili oproščene prispevke za PIZ, v primeru dela v službi oz.od doma v času corone?
3. kako pravilno knjižiti v primeru čakanja na delo: vračilo nadomestila in vse samo obračunane in neplačane prispevke?
2.In kako boste knjižili oproščene prispevke za PIZ, v primeru dela v službi oz.od doma v času corone?
3. kako pravilno knjižiti v primeru čakanja na delo: vračilo nadomestila in vse samo obračunane in neplačane prispevke?
Re: krizni dodatek
Kako se pa sorazmerno porazdeli 200 eur za april, ko sta 2 praznika? Menim, da se vzame 20 delovnih dni ( fond ur je pa 22 dni), kar je 200/20 = 10,00 eur na dan ko je delavec delal. Prav razmišljam?
Re: krizni dodatek
200,00€ krizni dodatek za april.
FURS
59c. Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?
Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije (od 13.3. do 31.5. 2020), in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 3x minimalne plače (3x 940,58 eur), izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del.
Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen za polni delovni čas ves mesec dela. Pri izračunu se upoštevajo tudi prazniki, če bi na ta dan delavec delal (primer praznik 27.4.; praznik je bil na ponedeljek, torej bi delavec delal). Za ostale primere se smiselno upošteva odgovor 59.a
Ob tem je treba poudariti, da se v primeru, ko delavec ni zaposlen za polni delovni čas sorazmerno preračuna tudi trikratnik minimalne plače. Primer; če je delavec zaposlen za polovični delovni čas je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 3x minimalne plače.
FURS
59c. Kako se izračuna sorazmerni znesek kriznega dodatka?
Upravičeni delodajalci vsakemu zaposlenemu, ki dela v času epidemije (od 13.3. do 31.5. 2020), in čigar zadnja izplačana mesečna plača ni presegla 3x minimalne plače (3x 940,58 eur), izplačajo ob plači za posamezni mesec krizni dodatek v višini 200 eurov, oziroma sorazmerni del.
Krizni dodatek v višini 200 eur se izplača, če delavec, ki je zaposlen za polni delovni čas ves mesec dela. Pri izračunu se upoštevajo tudi prazniki, če bi na ta dan delavec delal (primer praznik 27.4.; praznik je bil na ponedeljek, torej bi delavec delal). Za ostale primere se smiselno upošteva odgovor 59.a
Ob tem je treba poudariti, da se v primeru, ko delavec ni zaposlen za polni delovni čas sorazmerno preračuna tudi trikratnik minimalne plače. Primer; če je delavec zaposlen za polovični delovni čas je upravičen do sorazmernega dela kriznega dodatka, če njegova zadnja izplačana plača ni presegla polovice 3x minimalne plače.
Re: krizni dodatek
torej: če je praznik na ponedeljek, se ga v izračunu upošteva,..če je na soboto se ga ne; oz.če eden od delavcev dela tudi ob sobotah, npr.se njemu upošteva, drugim ne..brez logike.
Meni je bolj logično, da se razdeli krizni dodatek za april na 20 del.dni, kar pomeni 10eur/dan. In če je od teh 20 dni npr.3 dni na dopustu, dobi 170 eur...
Meni je bolj logično, da se razdeli krizni dodatek za april na 20 del.dni, kar pomeni 10eur/dan. In če je od teh 20 dni npr.3 dni na dopustu, dobi 170 eur...
Re: krizni dodatek
A kdo slučajno ve, če krizni dodatek pripada upokojencu, ki opravlja občasno delo? Kaj pa oprostitev PIZ? Sem klicala na Furs - ne vejo.
-
- Začetnik
- Prispevkov: 73
- Pridružen: 19 Feb 2010, 12:17
Re: krizni dodatek
Ali krizni dodatek pripada za dan, ko je zaposleni odsoten zaradi bolniške le 4 ure, sicer pa dela 8 ur? Se računa po urah ali po dnevih?
Je to kje objavljeno?
Je to kje objavljeno?
Krizni dodatek
Pozdravljeni...mene pa zanima kolikšen je mesečni krizni dodatek za april 2020. Je to 200,00 € maksimalno? Koliko je po tem za april? A se 200 € deli z 20 delovnimi dnevi, da dobimo sorazmerje na dan? Kaj pa, če nekdo dela na en ali oba praznika? Po tem to znese 22 dni?. Se za njih deli 200 € z 22 delovnimi dnevi, ali lahko glede na to dobi več kot 200 €?
Hvala R.
Hvala R.
Re: krizni dodatek
"Če delavec ne dela polni delovni čas, ali ima neenakomerno razporejen delovni čas je krizni dodatek treba preračunati z upoštevanjem dejanskega števila opravljenih ur v primerjavi z mesečnim fondom ur."
Po tem pomeni, da je fond 176 ur oz. 22 dni
Po tem pomeni, da je fond 176 ur oz. 22 dni
Re: krizni dodatek
Kdor je danes videl Svizca Štruklja, ve, da bi on rekel, da učiteljem pripada 400 € kriznega dodatka.
Re: krizni dodatek
po zadnji spremembi se krizni dodatek izplača tudi za praznik
kopirano iz strani OZS, spodaj so trije primeri:
• mesečni krizni dodatek znaša 200,00 EUR, izplačan mora biti ob plači,
• oproščen plačila davkov in prispevkov, se ne všteva v letno odmero dohodnine,
• če delavec ni delal cel mesec, se računa sorazmerno glede na efektivno oddelane ure. Po delovnih dneh se lahko računa le pri delavcih, ki imajo enakomerno razporeditev delovnega časa,
• če delavec dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, razen v primeru, ko delavci delajo s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (67. člen ZDR-1),
• po ZIUZEOP-A delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal. Ne pa tudi za druge oblike odsotnosti z dela (začasno čakanje na delo, izraba letnega dopusta ali druge opravičene odsotnosti),
• neizplačilo kriznega dodatka je prekršek (46. člen ZIUZEOP-A).
Primer 1: V aprilu je bilo 20 delovnih dni, delavec je delal cel mesec 8 ur/dan od ponedeljka do petka. Bila sta dva praznika 13. 4. (ponedeljek) in 27. 4. (ponedeljek). Po ZIUZEOP-A delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, ker bi na ta dan dejansko delal. Zato delavcu pripada krizni dodatek tudi za oba praznična dneva, torej za april 200 EUR.
Primer 2: Delavec je bil od 1. 4. do 14. 4. na čakanju na delo. Od 15. 4. do 30. 4. je delal.
• 13. 4. (ponedeljek) je bil praznik. Delavčeva delovna obveznost je od ponedeljka do petka. Ker je bi bil tudi na prazničen ponedeljek 13. 4. na čakanju na delo, mu za ta dan pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot minimalna plača (sorazmerni del).
• 27. 4. (ponedeljek) je bil praznik. Delavčeva delovna obveznost je od ponedeljka do petka. Ker bi delavec na ponedeljek, če ne bi bil praznik, delal, mu za ta dan pripada 100 % nadomestilo plače. Za ta dan mu pripada tudi krizni dodatek, delodajalec pa je oproščen plačila PIZ.
Primer 3: Delavec je bil od 1. 4. do 30. 4. na čakanju na delo. Za oba praznična ponedeljka (13. 4. in 27. 4.) mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot minimalna plača (sorazmerni del). Krizni dodatek mu ne pripada.
kopirano iz strani OZS, spodaj so trije primeri:
• mesečni krizni dodatek znaša 200,00 EUR, izplačan mora biti ob plači,
• oproščen plačila davkov in prispevkov, se ne všteva v letno odmero dohodnine,
• če delavec ni delal cel mesec, se računa sorazmerno glede na efektivno oddelane ure. Po delovnih dneh se lahko računa le pri delavcih, ki imajo enakomerno razporeditev delovnega časa,
• če delavec dela s krajšim delovnim časom, ima pravico do dodatka sorazmerno delovnemu času, razen v primeru, ko delavci delajo s krajšim delovnim časom na podlagi posebnih predpisov (67. člen ZDR-1),
• po ZIUZEOP-A delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, če bi na ta dan dejansko delal. Ne pa tudi za druge oblike odsotnosti z dela (začasno čakanje na delo, izraba letnega dopusta ali druge opravičene odsotnosti),
• neizplačilo kriznega dodatka je prekršek (46. člen ZIUZEOP-A).
Primer 1: V aprilu je bilo 20 delovnih dni, delavec je delal cel mesec 8 ur/dan od ponedeljka do petka. Bila sta dva praznika 13. 4. (ponedeljek) in 27. 4. (ponedeljek). Po ZIUZEOP-A delavcu pripada krizni dodatek tudi za prazničen ali drug dela prost dan, določen z zakonom, ker bi na ta dan dejansko delal. Zato delavcu pripada krizni dodatek tudi za oba praznična dneva, torej za april 200 EUR.
Primer 2: Delavec je bil od 1. 4. do 14. 4. na čakanju na delo. Od 15. 4. do 30. 4. je delal.
• 13. 4. (ponedeljek) je bil praznik. Delavčeva delovna obveznost je od ponedeljka do petka. Ker je bi bil tudi na prazničen ponedeljek 13. 4. na čakanju na delo, mu za ta dan pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot minimalna plača (sorazmerni del).
• 27. 4. (ponedeljek) je bil praznik. Delavčeva delovna obveznost je od ponedeljka do petka. Ker bi delavec na ponedeljek, če ne bi bil praznik, delal, mu za ta dan pripada 100 % nadomestilo plače. Za ta dan mu pripada tudi krizni dodatek, delodajalec pa je oproščen plačila PIZ.
Primer 3: Delavec je bil od 1. 4. do 30. 4. na čakanju na delo. Za oba praznična ponedeljka (13. 4. in 27. 4.) mu pripada nadomestilo plače v višini 80 % osnove iz 137/7 ZDR-1 in ne manj kot minimalna plača (sorazmerni del). Krizni dodatek mu ne pripada.