Danes sem se pozanimala na DURS, pa mi niso mogli konkretno odgovoriti. Podatke o tem naj dobim v Zakonu o delovnih razmerjih in v Uredbi za povračilo stroškov. Sem pa izvedela pri kolegici računovodji, da je bilo na enem od seminarjev Zveze računovodij, ga. Nuši Zalokar postavljeno ravno to vprašanje. Odgovor je, da božičnica in 13. plača nista eno in isto. 13. plača se všteva v pokojninsko osnovo, božičnica pa ne. 13. plača je lahko različna za vsakega zaposlenega, medtem ko se božičnica izplača kot neka nagrada vsem enako. Obe sta davčno priznan odhodek, obe sta obdavčeni z davki in prispevki. Torej - dobite božičnico, od nje podarite državi lep pehar prispevkov in davkov, od katerih nič nimate. Razmišljam prav?
Pa še IKS 11/02 gledam, kjer je le nekaj besed v zvezi s tem v 8. odstavku, zato citiram: "kot doslej se z izplačilom "božičnic" socialni partnerji ob sklepanju dogovora o politiki plač niso posebej ukvarjali, čeprav so se v praksi že kar dobro "udomačile". Tako ne dogovor ne zakon v zvezi s tem ne vsebujeta posebnih določb. Oba vsebujeta le usmeritev v zvezi s <b>plačami iz naslova uspešnosti poslovanja</b>, ki pa niso nujno isto kot "božičnice". Določata, naj bi se plače iz naslova uspešnosti poslovanja izplačevale v skladu s kolektivnimi pogodbami, splošnimi akti in pogodbami o zaposlitvi, pri delitvi teh sredstev pa naj bi bili udeleženi vsi zaposleni, sorazmerno s svojimi prispevki k dosežkom. posebnih omejitev oziroma podrobnejših določil torej ne v dogovoru ne v zakonu ni niti za plače iz naslova uspešnosti poslovanja, predpostavljata pa, da so merila in sodila določena v drugih dokumentih. Ker je za izplačilo sredstev iz naslova uspešnosti poslovanja treba poznati dokončne poslovne izide, so "božičnice" oziroma izplačila ob novem letu ali pred njim lahko tudi neke vrste akontacija, ki se izplača na podlagi ocen, da bodo končni izidi dobri in taka izplačila upravičili. <u>Marsikje izidi dopuščajo obe vrsti izplačil, božičnic in plač iz naslova uspešnosti</u>....." Glej IKS 11/02 stran 151 in 152.
Če ima kdo še bolj točne informacije, naj se prosim javi na forumu. Tudi naše podjetje išče rešitev za izplačilo najbolj smotrne nagrade, tako za zaposlene, kot za podjetje.
lp vsem skupaj
TRINAJSTA PLAČA
Moderator: Mirko Zbačnik
Če se vam da, izvolite, mogoče boste našli odgovore v tem pozivi, čeprav je star.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je s posebnim pozivom dne 28.11.2001 predlagala delodajalcem, da zagotovijo v mesecu decembru letos izplačilo t.im. božičnice, ki jo imenujemo tudi 13. plača.
V tem pozivu sindikat priporoča in predlaga, da delodajalci v skladu s 49. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ter na podlagi Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust za obdobje 1999 – 2001 zagotovijo v mesecu decembru (poleg rednega izplačila mesečne plače) tudi del plače na podlagi uspešnosti poslovanja, t.j. tako imenovano trinajsto plačo ali božičnico.
Podlaga za izplačilo tega dela plače je torej v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti ( Ur.l.RS, št. 40/97), ki v 49. členu določa, da se o delu plače ne osnovi uspešnosti poslovanja dogovorita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Dogovor se praviloma sprejme ob sprejemu poslovnega načrta. Delodajalec in sindikat se dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju ali pa v obliki delnic.
Kolektivna pogodba pa tudi določa, da delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz naslova uspešnosti poslovanja sorazmerno obračunani plači za efektivni delovni čas.
Kolektivne pogodbe dejavnosti imajo praviloma glede izplačila tega dela plače enake določbe, nekatere novejše pa že neposredno določajo pravico do izplačila božičnice.
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 ( Ur.l.RS, št. 39/99, 124/2000 in 48/2001), v 19. členu prav tako določa, da lahko delodajalci na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja.
Po zakonu je zgornja meja izplačil na delavca ena povprečna mesečna plača zaposlenega v letu, obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem delodajalcu pa ne sme presegati 10 % mase plač v podjetju oziroma 25 % ugotovljenega celotnega dobička. Ta izplačila se obravnavajo kot plače in se od njih plačujejo vsi prispevki in davki.
Zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v republiki Sloveniji in ne pozna izjem.
Na podlagi navedenega torej ni nobenega zadržka, da ne bi delodajalci, ki poslujejo uspešno, izplačilo božičnice izvršili.
Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj je uspešno poslovanje ?
Tako splošna kolektivna pogodba kot zakon o minimalni plači govorita o poslovni uspešnosti, ki pa ni nujno vezana na končni ugotovljeni rezultat poslovanja (ugotovljen dobiček v poslovanju).
V sindikatih menijo, da se naj uspešnost poslovanja ocenjuje po doseganju tekočih poslovnih uspehov ali na osnovi doseganja planiranih ciljev. Le-te pa lahko delodajalec in sindikat ocenita med letom. Ob takšni presoji uspešnosti poslovanja bo tudi zagotovljena najpravičnejša delitev dodatnih sredstev za plače, saj bo odvisna od neposrednega vpliva delavcev na rezultate.
Potrebno pa je poudariti, da izplačilo božičnice ali trinajste plače tudi ne moremo povezovati iz izplačilom plač iz naslova ustvarjenega dobička. Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti določajo tudi način izplačila plač glede na ustvarjen dobiček, globalno pa bi naj to vprašanje uredil poseben zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku, ki pa je v pripravi že več let.
Trinajsta plača pa ne pomeni delitev dobička, ampak je to plačilo za uspešno delo. Zato je plačilo tega dela prepuščeno dogovorom med delavci oz. sindikati ter delodajalci glede na uspehe, ki so bili v tem letu doseženi.
Maribor, 28.11.2001
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je s posebnim pozivom dne 28.11.2001 predlagala delodajalcem, da zagotovijo v mesecu decembru letos izplačilo t.im. božičnice, ki jo imenujemo tudi 13. plača.
V tem pozivu sindikat priporoča in predlaga, da delodajalci v skladu s 49. členom Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti in v skladu s kolektivnimi pogodbami dejavnosti ter na podlagi Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust za obdobje 1999 – 2001 zagotovijo v mesecu decembru (poleg rednega izplačila mesečne plače) tudi del plače na podlagi uspešnosti poslovanja, t.j. tako imenovano trinajsto plačo ali božičnico.
Podlaga za izplačilo tega dela plače je torej v Splošni kolektivni pogodbi za gospodarske dejavnosti ( Ur.l.RS, št. 40/97), ki v 49. členu določa, da se o delu plače ne osnovi uspešnosti poslovanja dogovorita delodajalec in reprezentativni sindikat pri delodajalcu. Dogovor se praviloma sprejme ob sprejemu poslovnega načrta. Delodajalec in sindikat se dogovorita tudi o tem, ali se ta del plače izplača v denarju ali pa v obliki delnic.
Kolektivna pogodba pa tudi določa, da delavcu, ki ni delal vse leto, pripada del plače iz naslova uspešnosti poslovanja sorazmerno obračunani plači za efektivni delovni čas.
Kolektivne pogodbe dejavnosti imajo praviloma glede izplačila tega dela plače enake določbe, nekatere novejše pa že neposredno določajo pravico do izplačila božičnice.
Zakon o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in o regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 ( Ur.l.RS, št. 39/99, 124/2000 in 48/2001), v 19. členu prav tako določa, da lahko delodajalci na podlagi doseženih rezultatov poslovanja v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja.
Po zakonu je zgornja meja izplačil na delavca ena povprečna mesečna plača zaposlenega v letu, obseg sredstev za ta izplačila pri posameznem delodajalcu pa ne sme presegati 10 % mase plač v podjetju oziroma 25 % ugotovljenega celotnega dobička. Ta izplačila se obravnavajo kot plače in se od njih plačujejo vsi prispevki in davki.
Zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v republiki Sloveniji in ne pozna izjem.
Na podlagi navedenega torej ni nobenega zadržka, da ne bi delodajalci, ki poslujejo uspešno, izplačilo božičnice izvršili.
Seveda pa se postavlja vprašanje, kaj je uspešno poslovanje ?
Tako splošna kolektivna pogodba kot zakon o minimalni plači govorita o poslovni uspešnosti, ki pa ni nujno vezana na končni ugotovljeni rezultat poslovanja (ugotovljen dobiček v poslovanju).
V sindikatih menijo, da se naj uspešnost poslovanja ocenjuje po doseganju tekočih poslovnih uspehov ali na osnovi doseganja planiranih ciljev. Le-te pa lahko delodajalec in sindikat ocenita med letom. Ob takšni presoji uspešnosti poslovanja bo tudi zagotovljena najpravičnejša delitev dodatnih sredstev za plače, saj bo odvisna od neposrednega vpliva delavcev na rezultate.
Potrebno pa je poudariti, da izplačilo božičnice ali trinajste plače tudi ne moremo povezovati iz izplačilom plač iz naslova ustvarjenega dobička. Nekatere kolektivne pogodbe dejavnosti določajo tudi način izplačila plač glede na ustvarjen dobiček, globalno pa bi naj to vprašanje uredil poseben zakon o udeležbi zaposlenih pri dobičku, ki pa je v pripravi že več let.
Trinajsta plača pa ne pomeni delitev dobička, ampak je to plačilo za uspešno delo. Zato je plačilo tega dela prepuščeno dogovorom med delavci oz. sindikati ter delodajalci glede na uspehe, ki so bili v tem letu doseženi.
Maribor, 28.11.2001
Pa še to:
Božičnica in njena obdavčitev
Bliža se novo leto in poslovodstvo dobrih podjetij se zadnja leta vse pogosteje odloča za izplačilo "božičnice". O tem, kaj božičnica sploh je in kako je obdavčena, pa v nadaljevanju.
I. DEL PLAČE NA PODLAGI USPEŠNOSTI POSLOVANJA ali BOŽIČNICA
S sprejetjem Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. l. RS 39/99 in 59/99) ter na njegovi podlagi sprejetim Navodilom za prikazovanje podatkov o plačah in o regresu za letni dopust smo dobili podlago za izplačilo "božičnice" oz. točneje rečeno dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja. Cit. zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v RS in za vse pri njih zaposlene delavce. Delodajalci tako lahko (če se odločijo in če jim poslovno rezultati to dopuščajo) na podlagi določbe 19. člena prej omenjenega zakona na podlagi doseženih poslovnih pozitivnih rezultatov v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja, pri čemer pa obseg sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja ne sme presegati 10 % mase plač oz. 25 % ugotovljenega celotnega dobička.
Podobno določa tudi 49. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti - merila za del plače na podlagi uspešnosti poslovanja sprejmeta delodajalec in reprezentativni sindikat ob sprejetju poslovnega načrta; izplača se lahko v denarju, delnicah ali z odloženim izplačilom (v nadaljevanju kolektivna pogodba, Ur. l. RS št. 40/97).
Kriteriji za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja po kolektivni pogodbi so torej v rokah oz. v pristojnosti delodajalca in reprezentativnega sindikata, medtem ko je zakon eksplicitno omejil obseg možnih izplačil sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja. Pomembna pri tem je še določba 2. odstavka 26. člena cit. zakona, po kateri se v času veljavnosti tega zakona ne uporabljajo določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v nasprotju s tem zakonom.
Namen cit. zakona tako ni uzakonitev obveznosti izplačevanja dela plač na podlagi uspešnosti poslovanja, marveč določitev omejitve višine izplačanih zneskov. Naj dodam še to, da je kršenje določbe glede zgornje meje izplačil tudi kazensko sankcionirano.
Obdavčitev "božičnice"
Če se delodajalec odloči, da bo izplačal "božičnico", bo morala pravna oseba predložiti tudi Obrazec 1 in 2. Od omenjenega izplačila se izvrši obračun davka od osebnih prejemkov in prispevkov. V kolikor se davčni zavezanec odloči, da bo izplačilo "božičnice" izkazal kot poračun plače za več mesecev nazaj, lahko v skladu z 3. odst. 18. člena Zakona o dohodnini obračuna davek po povprečni stopnji davka celotnega enomesečnega prejemka. Bruto znesek tako izplačane plače je tako tudi osnova za obračun prispevkov.
Po mnenju davčnega organa je potrebno od izplačila "božičnice" obračunati tudi davek na izplačane plače.
Ker ima "božičnica" enak davčni tretman kot plača, je po mojem mnenju takšno izplačilo obračunano v višini, kot ga določa zakon, tudi skladno z določbo 20. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb tudi davčno priznan odhodek za zavezanca z vidika davka od dobička pravnih oseb.
II. TRINAJSTA PLAČA
Naj zaključim, da je iz navedenega razvidno, da trinajsta plača ni "božičnica", kot mnogi mislijo. Omenjena določba zakona o minimalni plači torej ne vpliva na pravico delavcev do 13. plače, če je ta morebiti dogovorjena s panožno kolektivno pogodbo, saj ne predstavlja plače na podlagi uspešnosti poslovanja delodajalca.
Romana Kruhar Puc, davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana
Božičnica in njena obdavčitev
Bliža se novo leto in poslovodstvo dobrih podjetij se zadnja leta vse pogosteje odloča za izplačilo "božičnice". O tem, kaj božičnica sploh je in kako je obdavčena, pa v nadaljevanju.
I. DEL PLAČE NA PODLAGI USPEŠNOSTI POSLOVANJA ali BOŽIČNICA
S sprejetjem Zakona o minimalni plači, o načinu usklajevanja plač in regresu za letni dopust v obdobju 1999-2001 (Ur. l. RS 39/99 in 59/99) ter na njegovi podlagi sprejetim Navodilom za prikazovanje podatkov o plačah in o regresu za letni dopust smo dobili podlago za izplačilo "božičnice" oz. točneje rečeno dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja. Cit. zakon velja za vse delodajalce, ki zaposlujejo delavce v RS in za vse pri njih zaposlene delavce. Delodajalci tako lahko (če se odločijo in če jim poslovno rezultati to dopuščajo) na podlagi določbe 19. člena prej omenjenega zakona na podlagi doseženih poslovnih pozitivnih rezultatov v posameznem letu izplačajo delavcem del plače iz naslova rezultatov poslovanja, pri čemer pa obseg sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja ne sme presegati 10 % mase plač oz. 25 % ugotovljenega celotnega dobička.
Podobno določa tudi 49. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarske dejavnosti - merila za del plače na podlagi uspešnosti poslovanja sprejmeta delodajalec in reprezentativni sindikat ob sprejetju poslovnega načrta; izplača se lahko v denarju, delnicah ali z odloženim izplačilom (v nadaljevanju kolektivna pogodba, Ur. l. RS št. 40/97).
Kriteriji za določitev dela plače na podlagi uspešnosti poslovanja po kolektivni pogodbi so torej v rokah oz. v pristojnosti delodajalca in reprezentativnega sindikata, medtem ko je zakon eksplicitno omejil obseg možnih izplačil sredstev za plače iz naslova rezultatov poslovanja. Pomembna pri tem je še določba 2. odstavka 26. člena cit. zakona, po kateri se v času veljavnosti tega zakona ne uporabljajo določbe kolektivnih pogodb in drugih predpisov, ki so v nasprotju s tem zakonom.
Namen cit. zakona tako ni uzakonitev obveznosti izplačevanja dela plač na podlagi uspešnosti poslovanja, marveč določitev omejitve višine izplačanih zneskov. Naj dodam še to, da je kršenje določbe glede zgornje meje izplačil tudi kazensko sankcionirano.
Obdavčitev "božičnice"
Če se delodajalec odloči, da bo izplačal "božičnico", bo morala pravna oseba predložiti tudi Obrazec 1 in 2. Od omenjenega izplačila se izvrši obračun davka od osebnih prejemkov in prispevkov. V kolikor se davčni zavezanec odloči, da bo izplačilo "božičnice" izkazal kot poračun plače za več mesecev nazaj, lahko v skladu z 3. odst. 18. člena Zakona o dohodnini obračuna davek po povprečni stopnji davka celotnega enomesečnega prejemka. Bruto znesek tako izplačane plače je tako tudi osnova za obračun prispevkov.
Po mnenju davčnega organa je potrebno od izplačila "božičnice" obračunati tudi davek na izplačane plače.
Ker ima "božičnica" enak davčni tretman kot plača, je po mojem mnenju takšno izplačilo obračunano v višini, kot ga določa zakon, tudi skladno z določbo 20. člena Zakona o davku od dobička pravnih oseb tudi davčno priznan odhodek za zavezanca z vidika davka od dobička pravnih oseb.
II. TRINAJSTA PLAČA
Naj zaključim, da je iz navedenega razvidno, da trinajsta plača ni "božičnica", kot mnogi mislijo. Omenjena določba zakona o minimalni plači torej ne vpliva na pravico delavcev do 13. plače, če je ta morebiti dogovorjena s panožno kolektivno pogodbo, saj ne predstavlja plače na podlagi uspešnosti poslovanja delodajalca.
Romana Kruhar Puc, davčna svetovalka, UNICONSULT d.o.o., Ljubljana
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
:mad::mad::mad::mad:.
