Prosim, če mi pošljete čim več podtkov v zvezi z novim zakonom o avtorskih honorarjih
hvala lepa on lep dan še naprej
franci
NOVII ZAKON O AVTORSKIH HONORARJIH
Moderator: Mirko Zbačnik
Nekaj najedete v predlogu zakona o dohodnini: http://www.racunovodja.com/clanki.asp?clanek=226
Dohodek iz zaposlitve
Med dohodke iz zaposlitve se po predlogu zakona štejejo dohodki na podlagi vsakega odvisnega pogodbenega razmerja, na podlagi katerega bo imela fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev. Poleg dohodkov iz delovnega razmerja se v ta okvir štejejo tudi dohodki iz vseh drugih pogodbenih razmerjih in dohodki na drugih podlagah, ki imajo naravo odvisnih odvisnih razmerij, vključno z dohodkom za stvaritev avtorskega dela iz delovnega razmerja in dohodkom, ki izhaja iz inovacij iz delovnega razmerja ter tudi pokojnine in drugi prejemki iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, ki po naravi sodijo med dohodke iz naslova pretekle zaposlitve in so tudi glede določanja davčne osnove in obračuna dohodnine najbolj podobni dohodkom iz zaposlitve.
Glede na to, da je davčna obravnava dohodkov iz avtorskih pravic bistveno ugodnejša od dohodkov iz opravljanja dela oziroma storitev, se je praksa izrodila v to smer, da se sklepa veliko število avtorskih pogodb, ki so avtomatično podlaga za nižjo obdavčitev kot to velja za pogodbeno delo ali za delovno razmerje. Tako se je povečalo tudi število avtorskih pogodb med zaposlenimi in delodajalci. V navedenih primerih se praviloma manjši del dohodka iz delovnega razmerja izplačuje kot plača z vsemi dajatvami, praviloma večji del dohodka iz delovnega razmerja pa kot avtorski honorar, ki se obdavči kot dohodek iz premoženjskih pravic, kar ni v skladu z zakonom (tipični s strani davčne uprave zaznani primeri tovrstnih izplačil so pri predavateljih na univerzah, novinarjih v časopisnih hišah in pri računalniških programerjih, zaposlenih v programerskih družbah). Po novem zakonu bo potrebno jasno ločiti dohodke iz dela in iz opravljanja storitev (kamor sodi večina sedanjih avtorskih honorarjev), od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so po naravi dohodki, doseženi s prenosom avtorske pravice, to je pravice uporabe oziroma izkoriščanja avtorskega dela, na drugo osebo, in predstavljajo manjši del sedanjih avtorskih honorarjev.
V predlogu zakona so natančno razdelane določbe, ki v obdavčljive dohodke iz zaposlitve uvrščajo tudi vse ugodnosti, bonitete, ki izhajajo iz zaposlitve, in jih zagotavlja delodajalec. Z zakonom so natančneje določena predvsem pravila glede vrednotenja bonitet oziroma glede določanja davčne osnove za posamezne vrste bonitet.
V predlogu zakonu so tudi natančneje določeni dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. V tem delu je realizirana tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na določitev zakonske podlage za določanje vrste in višine povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katere ti niso obdavčeni. V predlogu zakona so navedene posamezne vrste povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki se do določene višine ne bodo vštevali v davčno osnovo. Višino neobdavčenega dela navedenih povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja bo po predlogu zakona določila vlada, in sicer na podlagi in upoštevaje raven pravic navedenih povračil in prejemkov, določeno z zakoni oziroma splošnima kolektivnimia pogodbami na ravni državea.
Pa tukaj: http://www.vecer.si/vecer2003/default.a ... 0100456059
Dohodek iz zaposlitve
Med dohodke iz zaposlitve se po predlogu zakona štejejo dohodki na podlagi vsakega odvisnega pogodbenega razmerja, na podlagi katerega bo imela fizična oseba pravico do plačila za opravljeno delo ali storitev. Poleg dohodkov iz delovnega razmerja se v ta okvir štejejo tudi dohodki iz vseh drugih pogodbenih razmerjih in dohodki na drugih podlagah, ki imajo naravo odvisnih odvisnih razmerij, vključno z dohodkom za stvaritev avtorskega dela iz delovnega razmerja in dohodkom, ki izhaja iz inovacij iz delovnega razmerja ter tudi pokojnine in drugi prejemki iz naslova obveznega pokojninskega zavarovanja, ki po naravi sodijo med dohodke iz naslova pretekle zaposlitve in so tudi glede določanja davčne osnove in obračuna dohodnine najbolj podobni dohodkom iz zaposlitve.
Glede na to, da je davčna obravnava dohodkov iz avtorskih pravic bistveno ugodnejša od dohodkov iz opravljanja dela oziroma storitev, se je praksa izrodila v to smer, da se sklepa veliko število avtorskih pogodb, ki so avtomatično podlaga za nižjo obdavčitev kot to velja za pogodbeno delo ali za delovno razmerje. Tako se je povečalo tudi število avtorskih pogodb med zaposlenimi in delodajalci. V navedenih primerih se praviloma manjši del dohodka iz delovnega razmerja izplačuje kot plača z vsemi dajatvami, praviloma večji del dohodka iz delovnega razmerja pa kot avtorski honorar, ki se obdavči kot dohodek iz premoženjskih pravic, kar ni v skladu z zakonom (tipični s strani davčne uprave zaznani primeri tovrstnih izplačil so pri predavateljih na univerzah, novinarjih v časopisnih hišah in pri računalniških programerjih, zaposlenih v programerskih družbah). Po novem zakonu bo potrebno jasno ločiti dohodke iz dela in iz opravljanja storitev (kamor sodi večina sedanjih avtorskih honorarjev), od dohodkov iz avtorskih pravic, ki so po naravi dohodki, doseženi s prenosom avtorske pravice, to je pravice uporabe oziroma izkoriščanja avtorskega dela, na drugo osebo, in predstavljajo manjši del sedanjih avtorskih honorarjev.
V predlogu zakona so natančno razdelane določbe, ki v obdavčljive dohodke iz zaposlitve uvrščajo tudi vse ugodnosti, bonitete, ki izhajajo iz zaposlitve, in jih zagotavlja delodajalec. Z zakonom so natančneje določena predvsem pravila glede vrednotenja bonitet oziroma glede določanja davčne osnove za posamezne vrste bonitet.
V predlogu zakonu so tudi natančneje določeni dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo od dohodka iz delovnega razmerja. V tem delu je realizirana tudi odločba Ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki se nanaša na določitev zakonske podlage za določanje vrste in višine povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, do katere ti niso obdavčeni. V predlogu zakona so navedene posamezne vrste povračil stroškov v zvezi z delom in drugih prejemkov iz delovnega razmerja, ki se do določene višine ne bodo vštevali v davčno osnovo. Višino neobdavčenega dela navedenih povračil stroškov in drugih prejemkov iz delovnega razmerja bo po predlogu zakona določila vlada, in sicer na podlagi in upoštevaje raven pravic navedenih povračil in prejemkov, določeno z zakoni oziroma splošnima kolektivnimia pogodbami na ravni državea.
Pa tukaj: http://www.vecer.si/vecer2003/default.a ... 0100456059