Živijo!
V računovodskem servisu sem zaposlena 5 let,pog.za nedoločen čas.Zadnje leto,nasploh pa zadnje mesece postajajo razmere že skoraj nevzdržne.Odnosi so napeti,nadziranje in nesamostojno odločanje glede opravljanja dela.Vse to vpliva na moje delo in psihično počutje ,(večne napake zaradi strahu in brez volje do vsega).Odpovedi z njihove strani ne pričakujem,ker bi mi morali dati odpravnino,sama pa je ne dam,ker nimam druge zaposlitve in ker potem nimam možnosti nadomestila na zavodu, vendar pa bi rada vso to moro zaključila,ne bi rada čisto uničila odnosov s šefom.(sorodstvo)
Svetujte mi prosim,ali je kakšna možnost za prijavo na zavodu z možnostjo nadomestila?Nočem odpravnine,samo da zadiham in iščem drugo pot v življenju,ker po tej ne morem več naprej.Najlepša hvala!
ODPOVED POGODBE ZA NEDOLOČEN ČAS
Moderator: Mirko Zbačnik
Do nadomestila na zavodu ste upravičeni, če vam oni dajo odpoved in odpoved ne sme biti po vaši krivdi. Recimo, da napišejo, da ste ne vem kaj delala vse narobe potem ne bo nič z zavodom.
To je eno.
Drugo pa (ravno smo to delali zato vem) PAZITE na odpovodne roke oz. nadomestilo namesto odpovednega roka.
ČE vas še kaj več zanima vprašajte
To je eno.
Drugo pa (ravno smo to delali zato vem) PAZITE na odpovodne roke oz. nadomestilo namesto odpovednega roka.
ČE vas še kaj več zanima vprašajte
Haj!
Angelina hvala za odgovor.Povedala sem odkrito,da bom iskala službo in ni bilo problemov.Ne pokrivamo več stroškov,zato so dali predlog,da grem na 6 ozir. 4-urni delavnik,vendar me zanima kako je če si zaposlen za nedoločen čas,lahko to naredijo in ali morajo plačevati razliko do polnega del.časa? (gre za zmanjšanje obsega del).Za odpovedni rok mislim, da nebi kompliciral,bi se pač zmenila, da pridem pomagat do končne rešitve,vendar za vsak primer,kako je s tem? (odpovedni rok oz.nadomestilo namesto odpovednega roka? zavod?)
Lep pozdrav in hvala za odgovor!
Angelina hvala za odgovor.Povedala sem odkrito,da bom iskala službo in ni bilo problemov.Ne pokrivamo več stroškov,zato so dali predlog,da grem na 6 ozir. 4-urni delavnik,vendar me zanima kako je če si zaposlen za nedoločen čas,lahko to naredijo in ali morajo plačevati razliko do polnega del.časa? (gre za zmanjšanje obsega del).Za odpovedni rok mislim, da nebi kompliciral,bi se pač zmenila, da pridem pomagat do končne rešitve,vendar za vsak primer,kako je s tem? (odpovedni rok oz.nadomestilo namesto odpovednega roka? zavod?)
Lep pozdrav in hvala za odgovor!
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Odpravnine in ugodnosti na Zavodu za zaposlovanje v tem primeru ni! Preberite si članek, povzet iz časnika Večer, objavljen na portalu Računovodja:
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><center>Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (IV.)</center>
<center>Delodajalčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi</center>
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) z institutom izredne odpovedi daje delodajalcu možnost, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, kadar so za to izpolnjeni zakonski razlogi. Kot smo že povedali, so ti razlogi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Ravno zaradi tako hudih posledic za delavca pa mora delodajalec dejansko izkazati in dokazati obstoj posameznega razloga, ki takšno odpoved dovoljuje.
Prenehanje zaposlitve brez odpovednega roka
Poglejmo si razloge, ki jih ZDR določa za delodajalčevo izredno odpoved; gre torej za razloge na strani delavca:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja; pomembno pri tej kršitvi je, da delodajalec sam presoja obstoj kaznivega dejanja. Z drugimi besedami to pomeni, da odločitev sodišča o kazenski (ne)odgovornosti delavca ni pogoj za zakonito izredno odpoved,
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja; v tem primeru gre vsebinsko za krivdni razlog pri redni odpovedi, vendar so stopnja krivde in posledice ravnanja delavca v tem primeru takšne, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V praksi je lahko nekoliko zapleteno delodajalčevo ugotavljanje stopnje krivde delavca, ki je očitno bistveni element tega odpovednega razloga. Prav tako iz ZDR ni mogoče povsem jasno razbrati, katere so t. i. druge obveznosti iz delovnega razmerja; zagotovo so to lahko zakonske obveznosti delavca (po ZDR ali po zakonu o varnosti in zdravju pri delu...),
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dela dlje kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela; opravljanje dela je temeljna obveznost delavca, zato je možnost izredne odpovedi v tem primeru logična,
- če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela - to je v praksi vse pogostejši razlog za izredno odpoved, seveda pod pogojem, da je poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi,
- če se delavec v petih dneh po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo; šteje se, da delavec, če se v določenem roku brez opravičila ne vrne na delo, nima namena nadaljevati dela pri svojem delodajalcu, zato mu ta pogodbo o zaposlitvi lahko izredno odpove,
- če delavec med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja - to je znani primer "zlorabe bolniškega staleža", ki je po stari zakonodaji lahko bil podlaga za disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker po novem takšen ukrep v disciplinskem postopku ni več mogoč, je ZDR predvidel možnost izredne odpovedi. Problem dokazovanja teh kršitev pa ostaja tudi pri novem ZDR.
Delavcu je treba zagotoviti zagovor
Pomembno je, da za delodajalčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni dovolj, da delodajalec dokaže obstoj posameznega, zgoraj naštetega razloga, temveč da izredno odpoved poda v predvidenem roku in da spoštuje druge postopkovne zahteve. V prvi vrsti je tukaj zahteva po zagotovitvi zagovora delavcu, in sicer zagovora v smislu, kot ga pozna disciplinski postopek, urejen v ZDR. To pomeni, da mora delodajalec delavca pisno obdolžiti določene kršitve ter hkrati določiti kraj in čas, ko delavec lahko poda svoj zagovor. ZDR dolžine roka, ki poteče od pisne obdolžitve in zagovorom, ne določa; ta rok mora biti primerno dolg, to je tak, da delavcu omogoča primerno pripravo na zagovor. Po sodni praksi naj bi se štelo, da se delodajalec dokončno seznani s kršitvijo delavca po njegovem zagovoru, kar bistveno vpliva na začetek roka, v katerem je treba podati odpoved.
Odpoved v 15 dneh
Po ZDR mora delodajalec odpoved podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Petnajstdnevni subjektivni rok, ki je kratek in dejansko za delodajalca predstavlja časovno stisko, naj bi začel teči od zagovora. Kot rečeno, naj bi delodajalec dejansko bil seznanjen s predmetnimi razlogi po izvedbi zagovora delavca. Poudariti je treba, da sta oba omenjena roka prekluzivne narave, kar pomeni, da če delodajalec roka zamudi, ne more več izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec, ki torej želi delavcu izredno odpovedati pogodbo zaposlitvi, mora najprej delavca pisno obdolžiti in mu zagotoviti zagovor, nato v 15 dneh od zagovora poda izredno odpoved, v njej pa mora dokazati obstoj zakonskega odpovednega razloga in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Mirko
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><center>Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (IV.)</center>
<center>Delodajalčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi</center>
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) z institutom izredne odpovedi daje delodajalcu možnost, da delavcu odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka, kadar so za to izpolnjeni zakonski razlogi. Kot smo že povedali, so ti razlogi takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Ravno zaradi tako hudih posledic za delavca pa mora delodajalec dejansko izkazati in dokazati obstoj posameznega razloga, ki takšno odpoved dovoljuje.
Prenehanje zaposlitve brez odpovednega roka
Poglejmo si razloge, ki jih ZDR določa za delodajalčevo izredno odpoved; gre torej za razloge na strani delavca:
- če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja; pomembno pri tej kršitvi je, da delodajalec sam presoja obstoj kaznivega dejanja. Z drugimi besedami to pomeni, da odločitev sodišča o kazenski (ne)odgovornosti delavca ni pogoj za zakonito izredno odpoved,
- če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja; v tem primeru gre vsebinsko za krivdni razlog pri redni odpovedi, vendar so stopnja krivde in posledice ravnanja delavca v tem primeru takšne, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V praksi je lahko nekoliko zapleteno delodajalčevo ugotavljanje stopnje krivde delavca, ki je očitno bistveni element tega odpovednega razloga. Prav tako iz ZDR ni mogoče povsem jasno razbrati, katere so t. i. druge obveznosti iz delovnega razmerja; zagotovo so to lahko zakonske obveznosti delavca (po ZDR ali po zakonu o varnosti in zdravju pri delu...),
- če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dela dlje kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela; opravljanje dela je temeljna obveznost delavca, zato je možnost izredne odpovedi v tem primeru logična,
- če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela - to je v praksi vse pogostejši razlog za izredno odpoved, seveda pod pogojem, da je poskusno delo dogovorjeno v pogodbi o zaposlitvi,
- če se delavec v petih dneh po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo; šteje se, da delavec, če se v določenem roku brez opravičila ne vrne na delo, nima namena nadaljevati dela pri svojem delodajalcu, zato mu ta pogodbo o zaposlitvi lahko izredno odpove,
- če delavec med odsotnostjo z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oz. pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja - to je znani primer "zlorabe bolniškega staleža", ki je po stari zakonodaji lahko bil podlaga za disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Ker po novem takšen ukrep v disciplinskem postopku ni več mogoč, je ZDR predvidel možnost izredne odpovedi. Problem dokazovanja teh kršitev pa ostaja tudi pri novem ZDR.
Delavcu je treba zagotoviti zagovor
Pomembno je, da za delodajalčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni dovolj, da delodajalec dokaže obstoj posameznega, zgoraj naštetega razloga, temveč da izredno odpoved poda v predvidenem roku in da spoštuje druge postopkovne zahteve. V prvi vrsti je tukaj zahteva po zagotovitvi zagovora delavcu, in sicer zagovora v smislu, kot ga pozna disciplinski postopek, urejen v ZDR. To pomeni, da mora delodajalec delavca pisno obdolžiti določene kršitve ter hkrati določiti kraj in čas, ko delavec lahko poda svoj zagovor. ZDR dolžine roka, ki poteče od pisne obdolžitve in zagovorom, ne določa; ta rok mora biti primerno dolg, to je tak, da delavcu omogoča primerno pripravo na zagovor. Po sodni praksi naj bi se štelo, da se delodajalec dokončno seznani s kršitvijo delavca po njegovem zagovoru, kar bistveno vpliva na začetek roka, v katerem je treba podati odpoved.
Odpoved v 15 dneh
Po ZDR mora delodajalec odpoved podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Petnajstdnevni subjektivni rok, ki je kratek in dejansko za delodajalca predstavlja časovno stisko, naj bi začel teči od zagovora. Kot rečeno, naj bi delodajalec dejansko bil seznanjen s predmetnimi razlogi po izvedbi zagovora delavca. Poudariti je treba, da sta oba omenjena roka prekluzivne narave, kar pomeni, da če delodajalec roka zamudi, ne more več izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec, ki torej želi delavcu izredno odpovedati pogodbo zaposlitvi, mora najprej delavca pisno obdolžiti in mu zagotoviti zagovor, nato v 15 dneh od zagovora poda izredno odpoved, v njej pa mora dokazati obstoj zakonskega odpovednega razloga in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Mirko
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
AAA, še nekaj členov iz ZDR: http://www.racunovodja.com/mdokumenti/zak_del_raz.asp
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><center>80. člen</center>
<center>(splošno)</center>
(1) Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom – redna odpoved.
(2) V primerih, določenih v zakonu, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka – izredna odpoved.
(3) Vsaka stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti.
a) Izredna odpoved delodajalca
<center>111. člen</center>
<center>(razlogi na strani delavca)</center>
(1) Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
– če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
– če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
– če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
– če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela,
– če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
– če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
(2) V primeru iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Ni kaj preveč jasno in imate vse že naštudirano. Raje ne dajem lastnih komentarjev, ker je tema zelo občutljiva.
LP, Mirko
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><center>80. člen</center>
<center>(splošno)</center>
(1) Pogodbeni stranki lahko odpovesta pogodbo o zaposlitvi z odpovednim rokom – redna odpoved.
(2) V primerih, določenih v zakonu, lahko pogodbeni stranki odpovesta pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka – izredna odpoved.
(3) Vsaka stranka lahko odpove pogodbo o zaposlitvi le v celoti.
a) Izredna odpoved delodajalca
<center>111. člen</center>
<center>(razlogi na strani delavca)</center>
(1) Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi:
– če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja,
– če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja,
– če je delavcu po pravnomočni odločbi prepovedano opravljati določena dela v delovnem razmerju ali če mu je izrečen vzgojni, varnostni ali varstveni ukrep, zaradi katerega ne more opravljati dela dalj kot šest mesecev, ali če mora biti zaradi prestajanja zaporne kazni več kot šest mesecev odsoten z dela,
– če delavec ne opravi uspešno poskusnega dela,
– če se delavec v roku petih delovnih dni po prenehanju razlogov za suspenz pogodbe o zaposlitvi neopravičeno ne vrne na delo,
– če delavec v času odsotnosti z dela zaradi bolezni ali poškodbe ne spoštuje navodil pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije ali če v tem času opravlja pridobitno delo ali brez odobritve pristojnega zdravnika oziroma pristojne zdravniške komisije odpotuje iz kraja svojega bivanja.
(2) V primeru iz prve, druge in tretje alinee prejšnjega odstavka lahko delodajalec ob uvedbi postopka izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavcu prepove opravljati delo za čas trajanja postopka. V času prepovedi opravljanja dela ima delavec pravico do nadomestila plače v višini polovice njegove povprečne plače v zadnjih treh mesecih pred uvedbo postopka odpovedi.
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Ni kaj preveč jasno in imate vse že naštudirano. Raje ne dajem lastnih komentarjev, ker je tema zelo občutljiva.
LP, Mirko
Ali kdo ve kako pa je, če daš odpoved pogodbe za razlog delodajalca. Po zakonu ZDR lahko delavec odpove pogodbo , če ni prejel dveh zaporednih plač v podjetju, hkrati pa ima potem vse pravice na Uradu za delo.
Trenutno je pri nas kriza, tako da vsi razmišljajo v tej smeri - čeprav je potem lahko končni rezultat stečaj.
Ampak tudi v tem najslabšem slučaju imamo računovodje še več dela kot prej. Saj res, kako pa si potem plačan? Kdo določi višino plače - morda stečajni upravitelj?
nataša
Trenutno je pri nas kriza, tako da vsi razmišljajo v tej smeri - čeprav je potem lahko končni rezultat stečaj.
Ampak tudi v tem najslabšem slučaju imamo računovodje še več dela kot prej. Saj res, kako pa si potem plačan? Kdo določi višino plače - morda stečajni upravitelj?
nataša
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Iz že omenjene "nadaljevanke" o prekinitvi delovnega razmerja:
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Obvestiti je treba tudi inšpektorja
Tako kot pri izredni odpovedi delodajalca tudi pri izredni odpovedi delavca obstoj v zakonu določenega razloga samega še ne zadošča za odpoved pogodbe o zaposlitvi; delavec mora v izredni odpovedi izkazati tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi.
Opozoriti pa je treba še na obveznost delavca, da delodajalca na nastalo kršitev pisno opomni in pisno obvesti tudi inšpektorja za delo. Delavec lahko tako veljavno odpove šele po poteku osmih dni od pisnega opozorila, in sicer če delodajalec svojih obveznosti ne izpolni. Če delodajalec po opozorilu odpravi očitane kršitve, odpovednega razloga kot takega ni več, to pa nujno vpliva vsaj na zgoraj opozorjeno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Če se delodajalec na opomin delavca ne odzove, delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, to je od poteka osemdnevnega roka za odpravo nezakonitega stanja.
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Najbolje da kar citiram. Veliko sreče, Mirko
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Obvestiti je treba tudi inšpektorja
Tako kot pri izredni odpovedi delodajalca tudi pri izredni odpovedi delavca obstoj v zakonu določenega razloga samega še ne zadošča za odpoved pogodbe o zaposlitvi; delavec mora v izredni odpovedi izkazati tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi.
Opozoriti pa je treba še na obveznost delavca, da delodajalca na nastalo kršitev pisno opomni in pisno obvesti tudi inšpektorja za delo. Delavec lahko tako veljavno odpove šele po poteku osmih dni od pisnega opozorila, in sicer če delodajalec svojih obveznosti ne izpolni. Če delodajalec po opozorilu odpravi očitane kršitve, odpovednega razloga kot takega ni več, to pa nujno vpliva vsaj na zgoraj opozorjeno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Če se delodajalec na opomin delavca ne odzove, delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, to je od poteka osemdnevnega roka za odpravo nezakonitega stanja.
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Najbolje da kar citiram. Veliko sreče, Mirko