Pozdravljeni,
Imam par vprašanj iz področja delovnega prava, natančneje o podjemnih pogodbah. Zanima me za s.p. iz dejavnosti krovska in kleparska dela v gradbeništvu. Recimo da za en objekt, za katerega delo za dokončanje traja 14 dni in za to rabiš 5 delavcev, ki jih drugače ne rabiš. Jih lahko zaposliš po podjemni pogodbi? Kolikokrat na leto lahko to storiš oz. kolikokrat z enim delavcem, da se to ne smatra že dovolj za vzpostavitev delovnega razmerja? Kakšen je potem postopek plačanja dajatev oz kam je treba to prijavit? Slišal sem da se plača 25% in da prijaviš samo na ZPIZ, kjer plačaš fiksen znesek za zavarovanje in to po končanju del. A je to res? Ker zadeva je namreč takšna, da nas je obiskala delovna inšpekcija in smo dobili kazen, ker smo imeli preko podjemne pogodbe 5 delavcev za obdobje 10 dni. To je bilo prvič, da smo jih imeli, torej to ni bilo večkratno sklenjeno razmerje s takšno pogodbo z istimi ljudmi. Res pa je, da nismo o tem obvestili Zpiz-a (za kar sem slišal, da je potrebno), ampak on (inšpektor) ni nič omenjal tega. In inšpektor nas je kaznoval na podlagi tega, da podjemna pogodba ne velja za to dejavnost (krovstvo,kleparstvo). Ni pa hotel povedat, zakaj ne velja oz. za katere dejavnosti pa velja. Zato me malo več zanima o tem, če je kakšna možnost spodbijanja te odločitve, ker koliko sem raziskal, je podjemna pogodba veljavna in zelo primerna prav za gradbene dejavnosti, kjer potreba po delavcih variira. Hvala za odgovor.
pogoji za delo preko podjemne pogodbe
Moderator: Mirko Zbačnik
pogoji za delo preko podjemne pogodbe
lep dan vam želim,
Sebastijan
Sebastijan
Spoštovani!
Tudi mi smo s.p. in smo imeli podoben primer. Tudi nam ni delovni inšpektor priznal podjemne pogodbe. Predlagal nam je, da sklenemo pogodbo na podlagi 146. čl. ZDR, vendar smo pri tem naleteli na kupico problemov in sicer od pridobitve soglasja o deficitarnosti poklica do prijavljanja na zavodu, tako da smo na koncu sklenili z določenimi delavci pogodbo za določen čas ( mesec, dva ..). S tem je inšpektor trenutno zadovoljen. Podjemna pogodba je stvar civilnega prava in ne spada v okvir delovnega prava, zato Vam priporočam v kolikor se boste odločili za pritožbo, da si pridobite strokovnjaka s tega področja, saj je za samo pravdo odvisno, da je podjemna pogodba do pike natančno napisana.
Lep pozdrav.
Tudi mi smo s.p. in smo imeli podoben primer. Tudi nam ni delovni inšpektor priznal podjemne pogodbe. Predlagal nam je, da sklenemo pogodbo na podlagi 146. čl. ZDR, vendar smo pri tem naleteli na kupico problemov in sicer od pridobitve soglasja o deficitarnosti poklica do prijavljanja na zavodu, tako da smo na koncu sklenili z določenimi delavci pogodbo za določen čas ( mesec, dva ..). S tem je inšpektor trenutno zadovoljen. Podjemna pogodba je stvar civilnega prava in ne spada v okvir delovnega prava, zato Vam priporočam v kolikor se boste odločili za pritožbo, da si pridobite strokovnjaka s tega področja, saj je za samo pravdo odvisno, da je podjemna pogodba do pike natančno napisana.
Lep pozdrav.
Toliko ogledov, pa še nobenega odgovora. Moj odgovor je iz več člankov, ki sem jih v zadnjem času našla na internetu (upam, da ne bom predolga):
Če obstajajo elementi delovnega razmerja, ki izhajajo iz definicije o delovnem razmerju po ZDR (delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca) se
mora skleniti med delavcem in delodajalcem pogodba o zaposlitvi in se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.
V zameno za prepoved pogodbenega dela je zakonodajalec ponudil širše možnosti zaposlitve:
- zaposlitve za določen čas: zakon našteva primere, ko je taka pogodba možna, kar pomeni, da iz drugih pogodbe za določen čas ne bi smeli skleniti. Tako so razlogi naslednji: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas; nadomeščanje začasno odsotnega delavca; začasno povečan obseg dela; zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primerih osebnega delovnega dovoljenja;
-zaposlitve za krajši delovni čas: tu ne gre več samo za "polovičen" delovni čas, ampak je možna zaposlitev od 1 ure dnevno pa do polnega delovnega časa. Delavec lahko sklene pogodbe za krajši delovni čas tudi z več delodajalci.
Namen novega zakona je bil med drugim tudi spodbujanje zaposlovanja, zaradi česar je v zakon vgrajenih več novih rešitev, med drugim tudi ta, da v zakonu ni več pogodbe o delu. Po delovno pravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003 je bila namreč pogodba o delu institut delovnega prava. Zdaj pa zakonodajalec sili delodajalce, da čim več delovnih razmerij spravijo v okvir zaposlitve iz razumljivih razlogov povečanja zaposlenosti, večje socialne in zdravstvene varnosti delavcev in seveda posledično plačevanja prispevkov.
Četudi je zakonodajalec izpustil iz svojega urejanja pogodbo o delu, jo sicer v celoti ne prepoveduje - možno je delo na podlagi druge ustrezne civilne pogodbe, vendar le, če niso izpolnjeni elementi delovnega razmerja, kot jih določa definicija. Po civilni pogodbi smemo seči tako le, če:
- ne gre za osebno delo za plačilo,
- ne gre za vključenost v delovni proces,
- ne gre za nepretrgano delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Podjemna pogodba:
Podjemno pogodbo obravnava Obligacijski zakonik.
S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Pri podjemni pogodbi je bistvena izpolnitev oziroma predmet izpolnitve (popravilo, izdelava), pri prejšnji pogodbi o delu pa je bila pomembna izpolnitev kot prizadevanje (pomoč).
Verjetno je "vaš" inšpektor na podlagi podjemne pogodbe, ki ste mu jo dostavili, našel elemente za delovno razmerje (mogoče za določen čas zaradi povečanega obsega dela).
Če obstajajo elementi delovnega razmerja, ki izhajajo iz definicije o delovnem razmerju po ZDR (delovno razmerje je razmerje med delavcem in delodajalcem, v katerem se delavec prostovoljno vključi v organiziran delovni proces delodajalca in v njem za plačilo, osebno in nepretrgano opravlja delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca) se
mora skleniti med delavcem in delodajalcem pogodba o zaposlitvi in se delo ne sme opravljati na podlagi pogodb civilnega prava.
V zameno za prepoved pogodbenega dela je zakonodajalec ponudil širše možnosti zaposlitve:
- zaposlitve za določen čas: zakon našteva primere, ko je taka pogodba možna, kar pomeni, da iz drugih pogodbe za določen čas ne bi smeli skleniti. Tako so razlogi naslednji: izvrševanje dela, ki po svoji naravi traja določen čas; nadomeščanje začasno odsotnega delavca; začasno povečan obseg dela; zaposlitev tujca ali osebe brez državljanstva, ki ima delovno dovoljenje za določen čas, razen v primerih osebnega delovnega dovoljenja;
-zaposlitve za krajši delovni čas: tu ne gre več samo za "polovičen" delovni čas, ampak je možna zaposlitev od 1 ure dnevno pa do polnega delovnega časa. Delavec lahko sklene pogodbe za krajši delovni čas tudi z več delodajalci.
Namen novega zakona je bil med drugim tudi spodbujanje zaposlovanja, zaradi česar je v zakon vgrajenih več novih rešitev, med drugim tudi ta, da v zakonu ni več pogodbe o delu. Po delovno pravni zakonodaji, ki je veljala do 1.1.2003 je bila namreč pogodba o delu institut delovnega prava. Zdaj pa zakonodajalec sili delodajalce, da čim več delovnih razmerij spravijo v okvir zaposlitve iz razumljivih razlogov povečanja zaposlenosti, večje socialne in zdravstvene varnosti delavcev in seveda posledično plačevanja prispevkov.
Četudi je zakonodajalec izpustil iz svojega urejanja pogodbo o delu, jo sicer v celoti ne prepoveduje - možno je delo na podlagi druge ustrezne civilne pogodbe, vendar le, če niso izpolnjeni elementi delovnega razmerja, kot jih določa definicija. Po civilni pogodbi smemo seči tako le, če:
- ne gre za osebno delo za plačilo,
- ne gre za vključenost v delovni proces,
- ne gre za nepretrgano delo po navodilih in pod nadzorom delodajalca.
Podjemna pogodba:
Podjemno pogodbo obravnava Obligacijski zakonik.
S podjemno pogodbo se podjemnik zavezuje opraviti določen posel, kot je izdelava ali popravilo kakšne stvari, kakšno telesno ali umsko delo ipd., naročnik pa se zavezuje, da mu bo za to plačal. Pri podjemni pogodbi je bistvena izpolnitev oziroma predmet izpolnitve (popravilo, izdelava), pri prejšnji pogodbi o delu pa je bila pomembna izpolnitev kot prizadevanje (pomoč).
Verjetno je "vaš" inšpektor na podlagi podjemne pogodbe, ki ste mu jo dostavili, našel elemente za delovno razmerje (mogoče za določen čas zaradi povečanega obsega dela).
Kolikor je meni znano, je to prinesel Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS št. 42 z dne 15.5.2002), ki je začel veljati 1.1.2003.
Že vsaj dve leti spremljam in iščem ugodne rešitve na vprašanja mojih strank, vendar sem bolj ali manj neuspešna - ne smemo namreč pozabiti na začetno definicijo podjemne pogodbe, ki zahteva da gre za izvršitev določenega posla. Bistveni element podjemne pogodbe je namreč podjemnikova odgovornost za uspeh dela (dosežek).
Če je bil namen sprememb spodbujanje zaposlovanja, dvomim, da je imel zakonodajalec v mislih zaposlovanje upokojencev. Velikokrat sem se v praksi prepričala, da je mlajši upokojenec ali upokojenka bolj učinkovit in hvaležen delavec, kot tisti, ki ga zaposliš za določen čas zaradi povečanja obsega dela. Večinoma so upokojenci marljivi delavci in kvalitetno opravijo svoje delo, medtem ko ostali večji del (tudi) delovnega časa porabijo za iskanje in uveljavljanje svojih pravic, tudi, če te niso kršene. Ampak to je le moje mnenje.
Že vsaj dve leti spremljam in iščem ugodne rešitve na vprašanja mojih strank, vendar sem bolj ali manj neuspešna - ne smemo namreč pozabiti na začetno definicijo podjemne pogodbe, ki zahteva da gre za izvršitev določenega posla. Bistveni element podjemne pogodbe je namreč podjemnikova odgovornost za uspeh dela (dosežek).
Če je bil namen sprememb spodbujanje zaposlovanja, dvomim, da je imel zakonodajalec v mislih zaposlovanje upokojencev. Velikokrat sem se v praksi prepričala, da je mlajši upokojenec ali upokojenka bolj učinkovit in hvaležen delavec, kot tisti, ki ga zaposliš za določen čas zaradi povečanja obsega dela. Večinoma so upokojenci marljivi delavci in kvalitetno opravijo svoje delo, medtem ko ostali večji del (tudi) delovnega časa porabijo za iskanje in uveljavljanje svojih pravic, tudi, če te niso kršene. Ampak to je le moje mnenje.
Sebastijan, še za vas imam vprašanje. Videla sem, da ste svoj problem opisali tudi na forumu pravnikov, pa odgovora nisem našla. Ker ne vem, kako njihov forum deluje, ali odgovarjajo tako kot mi, na forumu, ali pošiljajo odgovore po zasebni pošti, me zanima, če ste prejeli odgovor in če ste ga, vas lahko prosim, da nam ga na kratko opište?