Delavca ni na delo

[MANCA1]

Delavca smo zaposlili za določen čas. Opravil je zdravniški pregled in hodil en teden na delo. Sedaj ga ni že drugi dan, ne da bi karkoli javil. Ali mu lahko damo odpoved in od plačila odbijemo stroške zdravniškega pregleda? Same težave ...

Pozdravček

[Mirko Zbačnik]

Preden boste dali izredno odpoved brez odpovednega roka, razlogi za odpoved so na strani delavca, morate striktno izpeljati postopek odpovedi!
Vsaka napaka v postopku se vam lahko kaznuje z razveljavitvijo postopka, ponovno zaposlitev delavca ter izplačilo vseh plač ki naj bi jih prejel z zamudnimi obresti ter še z morebitno odškodnino, če se delavec na postopek pritoži na sodišču!

Podati jo morate v predvidenem roku, delavca pisno obdolžiti, določiti kraj in datum njegovega zagovora (disciplinski postopek po ZDR). Rok mora biti primerno dolg, da se delavec pripravi na zagovor.

Da ne bo nejasnosti, oziroma da kaj ne izpustim, bom raje kar navedel citat iz članka, objavljenega v dnevniku Večer (izhajal je mislim da leto dve nazaj):

Delavcu je treba zagotoviti zagovor

Pomembno je, da za delodajalčevo izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ni dovolj, da delodajalec dokaže obstoj posameznega, zgoraj naštetega razloga, temveč da izredno odpoved poda v predvidenem roku in da spoštuje druge postopkovne zahteve. V prvi vrsti je tukaj zahteva po zagotovitvi zagovora delavcu, in sicer zagovora v smislu, kot ga pozna disciplinski postopek, urejen v ZDR. To pomeni, da mora delodajalec delavca pisno obdolžiti določene kršitve ter hkrati določiti kraj in čas, ko delavec lahko poda svoj zagovor. ZDR dolžine roka, ki poteče od pisne obdolžitve in zagovorom, ne določa; ta rok mora biti primerno dolg, to je tak, da delavcu omogoča primerno pripravo na zagovor. Po sodni praksi naj bi se štelo, da se delodajalec dokončno seznani s kršitvijo delavca po njegovem zagovoru, kar bistveno vpliva na začetek roka, v katerem je treba podati odpoved.

Odpoved v 15 dneh

Po ZDR mora delodajalec odpoved podati najkasneje v 15 dneh od seznanitve z razlogi, ki utemeljujejo izredno odpoved, in najkasneje v šestih mesecih od nastanka razloga. Petnajstdnevni subjektivni rok, ki je kratek in dejansko za delodajalca predstavlja časovno stisko, naj bi začel teči od zagovora. Kot rečeno, naj bi delodajalec dejansko bil seznanjen s predmetnimi razlogi po izvedbi zagovora delavca. Poudariti je treba, da sta oba omenjena roka prekluzivne narave, kar pomeni, da če delodajalec roka zamudi, ne more več izredno odpovedati pogodbe o zaposlitvi.

Delodajalec, ki torej želi delavcu izredno odpovedati pogodbo zaposlitvi, mora najprej delavca pisno obdolžiti in mu zagotoviti zagovor, nato v 15 dneh od zagovora poda izredno odpoved, v njej pa mora dokazati obstoj zakonskega odpovednega razloga in nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja

Mislim, da je sedanji minister za delo predlagal poenostavitev prekinitve pogodbe v takih primerih, a zaradi zaščite šibkejše strani, bo težko kaj spremeniti. preveč je izigravanj. Žal je pa tak zakon pisan na kožo neresnim delavcem.

[MANCA1]

Se pravi, da čeprav ne hodi na delo - recimo pet zaporednih dni, ga ne moremo odpustiti brez tega postopka? Kaj pa če se dogovorimo, da sam da odpoved, ker ne želi več delat? To bi verjetno bila najenostavnejša varianta.

Pozdrav

[Mirko Zbačnik]

Tudi to je varianta, le za plačilo "delovnih dni" se boste morali nekako sporazumeti. Seveda, če bo delavec za. V obeh primerih pa nima pravice do nadomestila na zavodu in mu morate v sporazumni odpovedi, ki mora biti pisna to tudi navesti.

Saj veste, manjkajoči pravni poduk je velikokrat pozabljen.