Zanima me ali je potrebno ob obračunu, izplačilu odpravnine, ki pripada delavcu ob odpovedi pogodbe iz poslovnih razlogov obračunati kakšne prispevke, davke?
Kako se izvede izplačilo?
odpravnina
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Do višine v uredbi se ne plačujejo prispevki, več: http://www.racunovodja.com/mdokumenti/urpovrac.asp
Mirko
Mirko
Mirko, ne vem, če bo držalo. Odpravnina ob upokojitvi je davka prosta do uredbe, tukaj pa gre za prekinitev delovnega razmerja. En članek prilagam.
(<b>Ne)obdavčitev odpravnin iz delovnega razmerja</b>V zadnjih dneh preteklega leta je bil v Uradnem listu št. 114 objavljen Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je izdal minister za finance, veljati pa je začel 1. januarja 2003.Sprejem tega pravilnika so narekovale predvsem terminološke spremembe, ki jih glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanja delovnega razmerja prinaša novi Zakon o delovnih razmerjih. Pravilnik tako določa, katere odpravnine, določene z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS 42/02, v nadaljnjem besedilu: ZDR), se v skladu s prvo alineo 3. točke 19. člena zakona o dohodnini in v skladu tretjim odstavkom 3. člena zakona o prispevkih za socialno varnost, štejejo za odpravnine, izplačane zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. To so odpravnine, od katerih se ne plačuje davka od osebnih prejemkov in se torej ne vštevajo v osnovo za dohodnino, prav tako pa imajo takšne odpravnine tudi status določenih prejemkov iz delovnega razmerja, od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost.Za tovrstne odpravnine se štejejo odpravnine, ki so delavcem izplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, če so izplačane pod pogoji, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih:1. iz poslovnih razlogov (prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR),2. v stečajnem postopku ali v postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče (103. člen ZDR),3. v primeru potrjene prisilne poravnave (106. člen ZDR) ali4. v drugih primerih začetega postopka za prenehanje delodajalca (108. člen ZDR),Za take odpravnine se štejejo tudi odpravnine delavcem, ki imajo v skladu z tretjim odstavkom 73. člena ZDR pravico do odpravnine, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov. Določba 73. člena sicer opredeljuje inštitut spremembe delodajalca, pri kateri preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, mora delodajalec prevzemnik v takem primeru zagotavljati delavcem najmanj eno leto, razen če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova kolektivna pogodba. V 3. odstavku navedenega člena pa je predvidena možnost, da se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in delavec zato lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez zanj škodljivih delovnopravnih posledic. V takem primeru ima delavec namreč enake pravice, kot če pogodbo odpove delodajalec iz poslovnih razlogov.Ta pravilnik določa tudi, katere enkratne solidarnostne pomoči, ki jih izplača sindikat, se v skladu s peto alineo 4. točke 19.člena zakona o dohodnini štejejo za enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih, od katerih se prav tako ne plačuje davka od osebnih prejemkov. Kot take se štejejo enkratne solidarnostne pomoči, ki jih izplača sindikat svojim članom kot materialno pomoč v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, elementarne in druge nezgode), če so izplačane pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme sindikat dejavnosti.Le v zgoraj navedenih primerih bodo obračunane in izplačane odpravnine zakonite in bodo kot take predstavljale tudi davčno priznani odhodek delodajalca, delavcu pa se ne bodo vštevale v osnovo za dohodnino kakor tudi ne v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.Dušan Bavec, univ
(<b>Ne)obdavčitev odpravnin iz delovnega razmerja</b>V zadnjih dneh preteklega leta je bil v Uradnem listu št. 114 objavljen Pravilnik o določitvi odpravnin zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov za namene izvajanja zakona o dohodnini in zakona o prispevkih za socialno varnost, ki ga je izdal minister za finance, veljati pa je začel 1. januarja 2003.Sprejem tega pravilnika so narekovale predvsem terminološke spremembe, ki jih glede odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma prenehanja delovnega razmerja prinaša novi Zakon o delovnih razmerjih. Pravilnik tako določa, katere odpravnine, določene z zakonom o delovnih razmerjih (Uradni list RS 42/02, v nadaljnjem besedilu: ZDR), se v skladu s prvo alineo 3. točke 19. člena zakona o dohodnini in v skladu tretjim odstavkom 3. člena zakona o prispevkih za socialno varnost, štejejo za odpravnine, izplačane zaradi prenehanja delovnega razmerja iz operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. To so odpravnine, od katerih se ne plačuje davka od osebnih prejemkov in se torej ne vštevajo v osnovo za dohodnino, prav tako pa imajo takšne odpravnine tudi status določenih prejemkov iz delovnega razmerja, od katerih se ne plačujejo prispevki za socialno varnost.Za tovrstne odpravnine se štejejo odpravnine, ki so delavcem izplačane zaradi odpovedi pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca, če so izplačane pod pogoji, ki jih določa zakon o delovnih razmerjih:1. iz poslovnih razlogov (prva alinea prvega odstavka 88. člena ZDR),2. v stečajnem postopku ali v postopku likvidacije, ki jo izvede sodišče (103. člen ZDR),3. v primeru potrjene prisilne poravnave (106. člen ZDR) ali4. v drugih primerih začetega postopka za prenehanje delodajalca (108. člen ZDR),Za take odpravnine se štejejo tudi odpravnine delavcem, ki imajo v skladu z tretjim odstavkom 73. člena ZDR pravico do odpravnine, kot če pogodbo o zaposlitvi odpove delodajalec iz poslovnih razlogov. Določba 73. člena sicer opredeljuje inštitut spremembe delodajalca, pri kateri preidejo pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnih razmerij, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika. Pravice in obveznosti iz kolektivne pogodbe, ki je zavezovala delodajalca prenosnika, mora delodajalec prevzemnik v takem primeru zagotavljati delavcem najmanj eno leto, razen če kolektivna pogodba preneha veljati pred potekom enega leta ali če je pred potekom enega leta sklenjena nova kolektivna pogodba. V 3. odstavku navedenega člena pa je predvidena možnost, da se pri delodajalcu prevzemniku iz objektivnih razlogov poslabšajo pravice iz pogodbe o zaposlitvi in delavec zato lahko odpove pogodbo o zaposlitvi brez zanj škodljivih delovnopravnih posledic. V takem primeru ima delavec namreč enake pravice, kot če pogodbo odpove delodajalec iz poslovnih razlogov.Ta pravilnik določa tudi, katere enkratne solidarnostne pomoči, ki jih izplača sindikat, se v skladu s peto alineo 4. točke 19.člena zakona o dohodnini štejejo za enkratne denarne pomoči po posebnih predpisih, od katerih se prav tako ne plačuje davka od osebnih prejemkov. Kot take se štejejo enkratne solidarnostne pomoči, ki jih izplača sindikat svojim članom kot materialno pomoč v primerih socialne ogroženosti ter v primerih reševanja izjemnih razmer (kot so smrt, elementarne in druge nezgode), če so izplačane pod pogoji, ki so določeni z aktom, ki ga sprejme sindikat dejavnosti.Le v zgoraj navedenih primerih bodo obračunane in izplačane odpravnine zakonite in bodo kot take predstavljale tudi davčno priznani odhodek delodajalca, delavcu pa se ne bodo vštevale v osnovo za dohodnino kakor tudi ne v osnovo za plačilo prispevkov za socialno varnost.Dušan Bavec, univ