Pozdravljeni!
Koliko denarja mora ostati zaposlenemu delavcu, ki ima iz naslova izvržbe velike obveznosti? Delavec ima 2 vzdrževana člana(žena+otrok). Žena je brez zaposlitve in je na borzi dela.
Hvala za odgovor.
Lp
Izvržba iz plače
Moderator: Mirko Zbačnik
Ni tako preprosto. Namreč na DURS-u ne vejo povedat, odvetnik prav tko ne...
Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih naj bi znašala minimalna plača za dva vzdrževana člana 111.706,00 SIT. Se pravi:
zajamčena plača= 1 član
70 % te plače=2 član
30 % te plače=3 član
Torej to pomeni, da je minimalna plača zaposlenca omejena na dve zajamčeni plači.
Zanima me, če je to v skladu z zakonom o izvržbi??
Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih naj bi znašala minimalna plača za dva vzdrževana člana 111.706,00 SIT. Se pravi:
zajamčena plača= 1 član
70 % te plače=2 član
30 % te plače=3 član
Torej to pomeni, da je minimalna plača zaposlenca omejena na dve zajamčeni plači.
Zanima me, če je to v skladu z zakonom o izvržbi??
Tu je nekaj stvari na to temo:
a) Vrstni red izplačevanja: Preživnine; Sklep davčne uprave; Krediti in Ostale izvršbe
b) Omejitve:
- Preživnine, lahko odtegnemo do te mere, da ostane delavcu najmanj 2/3 minimalne neto plače
- Davčne izvršbe - Odtegnemo lahko 2/3 plače, vendar mora ostati najmanj 70% minimalne plače.
- Krediti in ostale izvršbe odtegnemo do 2/3 neto plače delavca, mora mu ostati minimalna plača.
Poleg tega je še dodatni pogoj
- Osnovni znesek minimalnega dohodka. Generalna omejitev, ki določa, da delavec mora ostati vsaj ta znesek (objavljen letno v UL). Znesek se poveča za vsakega vzdrževanega člana (30% otrok, 70% odrasli).
a) Vrstni red izplačevanja: Preživnine; Sklep davčne uprave; Krediti in Ostale izvršbe
b) Omejitve:
- Preživnine, lahko odtegnemo do te mere, da ostane delavcu najmanj 2/3 minimalne neto plače
- Davčne izvršbe - Odtegnemo lahko 2/3 plače, vendar mora ostati najmanj 70% minimalne plače.
- Krediti in ostale izvršbe odtegnemo do 2/3 neto plače delavca, mora mu ostati minimalna plača.
Poleg tega je še dodatni pogoj
- Osnovni znesek minimalnega dohodka. Generalna omejitev, ki določa, da delavec mora ostati vsaj ta znesek (objavljen letno v UL). Znesek se poveča za vsakega vzdrževanega člana (30% otrok, 70% odrasli).
LP, Jam
www.informatiki-on.net
www.informatiki-on.net
Zakon o izvršbi se je malce spremenil, tako, da je to sedaj nekako takole
Zarubiti se sme 2/3 osebnega dohodka vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
PREPIS ZAKONA
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po
predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki
ureja socialno varstvo;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka,
dodatka za nego otroka in pomoči za opremo novorojenca;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;
6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške
dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne
službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v
času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;
7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih
odličij in priznanj;
8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno
varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
9. dodatek za pomoč in postrežbo;
10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v
institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in
jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve.
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova
izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova
začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih
zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki
tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z
izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini
minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih
prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe,
pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in
njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu
preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno
varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do
dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako,
da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne
plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za
socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj
znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove
družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu
preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno
varstvo za dodelitev denarne socialne pomoči.
Na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova
invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je
mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite
preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti
tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.
Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti
ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče
seči z izvršbo le toliko, kolikor presegajo stalno najvišjo
socialno dajatev po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve.
Zarubiti se sme 2/3 osebnega dohodka vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči.
PREPIS ZAKONA
101. člen
(Prejemki, ki so izvzeti iz izvršbe)
Iz izvršbe so izvzeti:
1. prejemki iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal;
2. prejemki iz naslova odškodnine zaradi telesne poškodbe po
predpisih o invalidskem zavarovanju;
3. prejemki iz naslova denarne socialne pomoči po zakonu, ki
ureja socialno varstvo;
4. prejemki iz naslova starševskega dodatka, otroškega dodatka,
dodatka za nego otroka in pomoči za opremo novorojenca;
5. prejemki iz naslova štipendije in pomoči učencem in študentom;
6. prejemki vojaških obveznikov v času izvrševanja vojaške
dolžnosti, državljanov v času opravljanja nadomestne civilne
službe oziroma usposabljanja za zaščito in reševanje ter oseb v
času usposabljanja za delo v rezervni sestavi policije;
7. prejemki iz naslova redov, medalj, vojnih spomenic ter drugih
odličij in priznanj;
8. nadomestilo za invalidnost po zakonu, ki ureja družbeno
varstvo duševno in telesno prizadetih oseb;
9. dodatek za pomoč in postrežbo;
10. dohodki od občasnega dela invalidov, ki so vključeni v
institucionalno varstvo po zakonu, ki ureja socialno varstvo, in
jih pridobivajo izven kriterijev redne zaposlitve.
102. člen
(Omejitve izvršbe)
Na plačo, pokojnino, nadomestilo plače, odškodnino iz naslova
izgube ali zmanjšanja delovne sposobnosti, prejemke iz naslova
začasne brezposelnosti ter plačila za delo obsojencev v kazenskih
zavodih, je mogoče seči:
1. za denarne terjatve, razen za terjatve, navedene v 2. točki
tega odstavka, do dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z
izvršbo, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini
minimalne plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih
prispevkov za socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe,
pa najmanj znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in
njegove družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu
preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno
varstvo, za dodelitev denarne socialne pomoči;
2. za terjatve iz naslova zakonite preživnine in odškodnine za
izgubljeno preživnino zaradi smrti tistega, ki jo je dajal, do
dveh tretjin prejemkov, na katere se seže z izvršbo, vendar tako,
da dolžniku ostane najmanj znesek v višini dveh tretjin minimalne
plače, zmanjšane za plačilo davkov in obveznih prispevkov za
socialno varnost, če dolžnik preživlja druge osebe, pa najmanj
znesek v višini dohodka, določenega za dolžnika in njegove
družinske člane oziroma osebe, ki jih je dolžan po zakonu
preživljati po merilih, ki jih določa zakon, ki ureja socialno
varstvo za dodelitev denarne socialne pomoči.
Na prejemke vojnih in mirovnih vojaških invalidov iz naslova
invalidnine, ortopedskega dodatka in invalidskega dodatka je
mogoče seči z izvršbo samo za terjatve iz naslova zakonite
preživnine in odškodnine za izgubljeno preživnino zaradi smrti
tistega, ki jo je dajal, in sicer do polovice teh prejemkov.
Na prejemke iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju in dosmrtni renti
ter na prejemke iz pogodbe o življenjskem zavarovanju je mogoče
seči z izvršbo le toliko, kolikor presegajo stalno najvišjo
socialno dajatev po zakonu, ki ureja socialno varstvene dajatve.