13. TOČKA RAZKRITJA
Moderator: Mirko Zbačnik
13. TOČKA RAZKRITJA
POZDRAVLJENI,
PROSIM ZA POMOČ PRI RAZKRITJIH.
KOEF. RASTI EUR JE 0,9993, KOEF. RASTI CEN ŽIVLJ POTR. JE 1,023.
PODJETJE IMA RECIMO DOBIČKA 20.000,00 IN KAPITAL 5300000,00.
KAJ IN KAKŠEN IZRAČUN MORAM PODATI V 13 TČ. RAZKRITIJ?
KAJ PA ČE JE IZGUBA 20.000,00 SIT?
LAHKO KDO POMAGA? MI DA NAPOTEK ALI ZAUPA KAKO STE TO TOČKO (MENI NAJBOLJ ZOPRNO) IZPELJALI VI? HVALLLLLLLLLLLA! DARA
PROSIM ZA POMOČ PRI RAZKRITJIH.
KOEF. RASTI EUR JE 0,9993, KOEF. RASTI CEN ŽIVLJ POTR. JE 1,023.
PODJETJE IMA RECIMO DOBIČKA 20.000,00 IN KAPITAL 5300000,00.
KAJ IN KAKŠEN IZRAČUN MORAM PODATI V 13 TČ. RAZKRITIJ?
KAJ PA ČE JE IZGUBA 20.000,00 SIT?
LAHKO KDO POMAGA? MI DA NAPOTEK ALI ZAUPA KAKO STE TO TOČKO (MENI NAJBOLJ ZOPRNO) IZPELJALI VI? HVALLLLLLLLLLLA! DARA
kapital = osnovni kapital +kapitalske rezerve +rezerve iz dobička+preneseni poslovni izid +prevrednotovalni popravki kapitala
kapital * indeks rasti cen živ. potrebščin/rasti tečaja evra = Prevrednotovani kapital
dobiček/izguba, če bi prevrednotovali = Čisti poslovi izid- (kapital-prevrednotovani kapital)
oz. če izračunam na primeru, kapital 5.300.000, dobiček 20000........
bi bil dobiček upoštevajoč rast cen -101.900 (izguba), glede na tečaj evra pa 23.710.....
upam, da se boste znašli
kapital * indeks rasti cen živ. potrebščin/rasti tečaja evra = Prevrednotovani kapital
dobiček/izguba, če bi prevrednotovali = Čisti poslovi izid- (kapital-prevrednotovani kapital)
oz. če izračunam na primeru, kapital 5.300.000, dobiček 20000........
bi bil dobiček upoštevajoč rast cen -101.900 (izguba), glede na tečaj evra pa 23.710.....
upam, da se boste znašli
Urša 



Pozdravljena!
Postopek preračuna se nanaša na vse sestavine kapitala = osnovni kapital, rezerve, dobiček iz preteklih let in splošni prevrednotovalni popravek osnovnega kapitala).
SRS 19.13.: Prevrednotovalni popravek poslovnega izida (dobička ali izgube) je čisti dobiček, za katerega je treba povečati kapital, da bi ohranil prvotno kupno moč v razmerah spreminjanja kupne moči domače valute.
1. rast življenjskih potrebščin = 5,300.000 X 1,023 = 5,421.900 = revalorizacijski popravek kapitala = 121.900, ki bi predstavljal odhodek in s tem zmanjševal dobiček/realni poslovni izid je manjši od nominalnega za 121.900 (nominalni poslovni izid je izid pred prevrednotenjem) ali povečal izgubo.
- dobiček pred prevrednotenjem: 20.000
- "dobiček" po prevrednotenju: je izguba: 101.900
- izguba pred prevrednotenjem: 20.000
- izguba po prevrednotenju: 141.900
2. pri EUR je nasprotna situacija, saj je njegova rast negativna, torej 0,07%. Ko je rast negativna pa ne "popravljamo kapitala" zato sta nominalni in realni poslovni izid enaka.
- dobiček pred prevrednotenjem: 20.000
- dobiček po prevrednotenju: 20.000
- izguba pred prevrednotenjem: 20.000
- izguba po prevrednotenju: 20.000
Zdaj pa proč od računalnika in na sonce, delo bo počakalo do naslednjega sneženja. LP
Postopek preračuna se nanaša na vse sestavine kapitala = osnovni kapital, rezerve, dobiček iz preteklih let in splošni prevrednotovalni popravek osnovnega kapitala).
SRS 19.13.: Prevrednotovalni popravek poslovnega izida (dobička ali izgube) je čisti dobiček, za katerega je treba povečati kapital, da bi ohranil prvotno kupno moč v razmerah spreminjanja kupne moči domače valute.
1. rast življenjskih potrebščin = 5,300.000 X 1,023 = 5,421.900 = revalorizacijski popravek kapitala = 121.900, ki bi predstavljal odhodek in s tem zmanjševal dobiček/realni poslovni izid je manjši od nominalnega za 121.900 (nominalni poslovni izid je izid pred prevrednotenjem) ali povečal izgubo.
- dobiček pred prevrednotenjem: 20.000
- "dobiček" po prevrednotenju: je izguba: 101.900
- izguba pred prevrednotenjem: 20.000
- izguba po prevrednotenju: 141.900
2. pri EUR je nasprotna situacija, saj je njegova rast negativna, torej 0,07%. Ko je rast negativna pa ne "popravljamo kapitala" zato sta nominalni in realni poslovni izid enaka.
- dobiček pred prevrednotenjem: 20.000
- dobiček po prevrednotenju: 20.000
- izguba pred prevrednotenjem: 20.000
- izguba po prevrednotenju: 20.000
Zdaj pa proč od računalnika in na sonce, delo bo počakalo do naslednjega sneženja. LP
-
MARJETICAVA
- Računovodja

- Prispevkov: 561
- Pridružen: 04 Apr 2005, 11:50
Če SRS 8.40 povežemo s SRS 8.28 in 8.29: prevrednotovalna razlika, ki se pojavi pri kapitalu zaradi padanja kupne moči domače valute (lahko dodamo tudi EUR) ločeno povečuje splošni prevred. popravek kapitala . . . . . . in se krije v breme prevrednotovalnega popravka poslovnega izida, ki je izredni odhodek. Torej ugotavljamo vrednost kapitala zaradi ohranjanja njegove kupne moči in s tem "popravljamo" poslovni izid v primerih padanja kupne moči - rasti cen navzgor (inflaciji). V pogojih deflacije denarne enote pa kapitala ne "prevrednotujemo" navzdol in s tem izid navzgor (izredni prihodek ?).
8.40: To mora storiti tudi, če se v skaldu s SRS 8.28 splošno prevrednotenje kapitala ne opravlja. Opravlja pa se samo v pogojih rasti cen ne pa padca cen.
Takšno je moje mnenje, kaj pa pravite še drugi na to temo?
Še nekaj: v IKS-u 4/06 je podatek o rasti EUR= 1,06%. Kako so prišli do tega podatka pa ne vem (tečaj 31.12.2005 = 239.5756; tečaj 31.12.2004 = 239,7430)
Lep pozdrav (hvala za razpravo)!
8.40: To mora storiti tudi, če se v skaldu s SRS 8.28 splošno prevrednotenje kapitala ne opravlja. Opravlja pa se samo v pogojih rasti cen ne pa padca cen.
Takšno je moje mnenje, kaj pa pravite še drugi na to temo?
Še nekaj: v IKS-u 4/06 je podatek o rasti EUR= 1,06%. Kako so prišli do tega podatka pa ne vem (tečaj 31.12.2005 = 239.5756; tečaj 31.12.2004 = 239,7430)
Lep pozdrav (hvala za razpravo)!
Pozdravljeni!
Lahko dodam v zvezi z razkritji še dodaten članek, ki potrjuje stališču moje predhodnice:
http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1052
Lahko dodam v zvezi z razkritji še dodaten članek, ki potrjuje stališču moje predhodnice:
http://racunovodja.com/clanki.asp?clanek=1052
-
MARJETICAVA
- Računovodja

- Prispevkov: 561
- Pridružen: 04 Apr 2005, 11:50
Izračun sem komaj zdaj pogledala, mene je pred tem zanimal predvsem koeficient rasti za EUR (glede na tistega, ki je bil uporabljen v IKS-u). Če odmislim rast cen življenjski potrebščin, se mi zdi izračun popolnoma zgrešen. Ne vem zakaj tako dolg izračun "revalorizacije" vseh sestavin kapitala, ko pa bi lahko zgolj tekoči dobiček pomnožili s koeficientom. Pri rasti cen je dobiček manjši, pri "padcu" pa je večji (čeravno jaz še vedno mislim, da kapitala ne "revaloriziramo" v primeru negativne rasti).
Lep pozdrav vsem mislečim!
Lep pozdrav vsem mislečim!
Pozdravljen/a Lunatika!
Moje razmišljanje je bilo v smeri nepotrebnosti revalorizacije tekočega dobička, saj popravljanje poslovnega izida zaradi rasti cen ne izvira iz "revalorizacije" poslovnega izida, ampak iz revalorizacije vseh sestavin kapitala. Ko ugotavljamo osnovo za izračun stanja kapitala, seštejemo vse sestavine in skupni znesek kapitala pomnožimo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin (izračun na spletni strani je upošteval pri spremembi tekočega dobička, revalorizacijo dobička ne pa revalorizacijo, ki izhaja iz revalorizacije kapitala). Sicer pa je med tem že bil na spletni strani popravljen celotni obračun (22.3.) o katerem smo razpravljali.
Lep dan!
Moje razmišljanje je bilo v smeri nepotrebnosti revalorizacije tekočega dobička, saj popravljanje poslovnega izida zaradi rasti cen ne izvira iz "revalorizacije" poslovnega izida, ampak iz revalorizacije vseh sestavin kapitala. Ko ugotavljamo osnovo za izračun stanja kapitala, seštejemo vse sestavine in skupni znesek kapitala pomnožimo s koeficientom rasti cen življenjskih potrebščin (izračun na spletni strani je upošteval pri spremembi tekočega dobička, revalorizacijo dobička ne pa revalorizacijo, ki izhaja iz revalorizacije kapitala). Sicer pa je med tem že bil na spletni strani popravljen celotni obračun (22.3.) o katerem smo razpravljali.
Lep dan!


