Živjo!
Ker imamo v firmi drugačno poslovno leto se trenutno ubadamo z izračunom davka od dohodka pravnih oseb. Zaradi prehoda na nove SRS 2006 mi ni čisto jasno kako je za odloženimi davki pri amortizaciji OS.
In sicer pri nas se nekatera osnovna sredstva amortizirajo po nižjih in nekatera po višjih stopnjah od predpisanih (sledimo namreč stopnjam predpisanim s strani našega koncerna).
V IKSu sem prebral razlago, da je amortizacija davčno priznana do predpisene stopnje, torej, če se obračunava po nižji stopnji je tudi davčno priznana??? Naprej pa v primeru prikazujejo, da je tudi v tem primeru treba obračunati odložene davke??? In kaj v primeru ko obračunamo amortizacijo po višji stopnji od predpisane? Davčno osnovo bomo povečali za znesek razlike do predpisane stopnje to vem, ampak ali moramo obračunati odložene davke?
Nič mi ni jasno! Ali je nujno treba imeti dve evidenci za taka osnovna sredstva in sicer eno za poslovne in eno za davčne namene???
Ali je komu kaj bolj jasno???
Hvala in LP
Uroš
Amortizacija in odloženi davki!
Moderator: Mirko Zbačnik
Odloženi davki se izkažejo takrat, ko ugotavljamo začasne razlike med odhodki v poslovni bilanci in odhodki v davčni bilanci. Pri vas je to primer, ko bodisi obračunavate nižjo stopnjo amortizacije, bodisi višjo stopnjo amortizacije, kot je davčno priznana.
Ne glede na stopnjo amortizacije, ki jo uporabljate za poslovne namene, vam zakon dopušča davčno priznano stopnjo. To pomeni, da v davčni bilanci izkažete večje stroške amortizacije, od razlike amortizacije (med davčno in poslovno amortizacijo) pa hkrati izkažete obveznost za odloženi davek. To obveznost boste zniževali v obdobjih, ko boste še obračunavali "poslovno amortizacijo", saj amortizacije za davčne namene več ne bo.
Primer: (osnova za amortizacijo 100.000); davčna osnova 80.000
- stopnja amortizacije za poslovne namene: 30% (3,33 leta) - AM 30.000
- stopnja amortizacije za davčne namene: 50% (2 leti)- AM 50.000
- ker nam zakon omogoča 50.000, zmanjšamo davčno osnovo za 20.000; nova davčna osnova 60.000; davek iz dohodka 15.000; obveznost za odloženi davek 5.000 (25% od 20.000); zmanjšamo poslovni dobiček za 5.000
- drugo leto je postopek enak;
- tretje leto med davčnimi odhodki nimamo več amortizacije, v poslovnih odhodkih pa je AM še 30.000, ki pa jo moramo izvzeti iz davčno priznanih odhodkov; davčna osnova je v tem primeru 80+30=110; obračun odloženega davka: 30X25%=7.500 (obveznost 5.000 +5.000- 7.500 = 2.500); povečamo poslovni dobiček za 7.500
- še ostanek v četrtem letu, ko smo obveznost za odloženi davek v celoti "izkoristili"
(amortizacija je še 10.000, odloženi davek od tega zneska = 2.500), povečamo poslovni dobiček za 2.500.
Na podoben način ugotavljamo učinke, če obračunavamo amortizacijo po višjih stopnjah. Pri izračunu nastane terjatev za odloženi davek od razlike med poslovno obračunano amortizacijo in davčno priznano amortizacijo (razlika za katero povečujemo davčno osnovo - torej znesek, ki ni davčno priznan odhodek), dobiček, v letu oblikovanja terjatve za odloženi davek, se poveča. Zmanjšanje odhodkov v davčni bilanci se v celoti poračuna v naslednjih obdobjih, ko bi še morali obračunati amortizacijo, če bi uporabljali davčne stopnje (v teh obdobjih povečamo odhodke za priznano amortizacijo).
Spremljanje (oblikovanje, koriščenje) odloženih davkov zahteva dodatne
evidence ali pa spremenjen način obračuna amortizacije (en obračun po davčnih stopnjah, drug obračun po stopnjah za poslovne namene).
Lep pozdrav!
Ne glede na stopnjo amortizacije, ki jo uporabljate za poslovne namene, vam zakon dopušča davčno priznano stopnjo. To pomeni, da v davčni bilanci izkažete večje stroške amortizacije, od razlike amortizacije (med davčno in poslovno amortizacijo) pa hkrati izkažete obveznost za odloženi davek. To obveznost boste zniževali v obdobjih, ko boste še obračunavali "poslovno amortizacijo", saj amortizacije za davčne namene več ne bo.
Primer: (osnova za amortizacijo 100.000); davčna osnova 80.000
- stopnja amortizacije za poslovne namene: 30% (3,33 leta) - AM 30.000
- stopnja amortizacije za davčne namene: 50% (2 leti)- AM 50.000
- ker nam zakon omogoča 50.000, zmanjšamo davčno osnovo za 20.000; nova davčna osnova 60.000; davek iz dohodka 15.000; obveznost za odloženi davek 5.000 (25% od 20.000); zmanjšamo poslovni dobiček za 5.000
- drugo leto je postopek enak;
- tretje leto med davčnimi odhodki nimamo več amortizacije, v poslovnih odhodkih pa je AM še 30.000, ki pa jo moramo izvzeti iz davčno priznanih odhodkov; davčna osnova je v tem primeru 80+30=110; obračun odloženega davka: 30X25%=7.500 (obveznost 5.000 +5.000- 7.500 = 2.500); povečamo poslovni dobiček za 7.500
- še ostanek v četrtem letu, ko smo obveznost za odloženi davek v celoti "izkoristili"
(amortizacija je še 10.000, odloženi davek od tega zneska = 2.500), povečamo poslovni dobiček za 2.500.
Na podoben način ugotavljamo učinke, če obračunavamo amortizacijo po višjih stopnjah. Pri izračunu nastane terjatev za odloženi davek od razlike med poslovno obračunano amortizacijo in davčno priznano amortizacijo (razlika za katero povečujemo davčno osnovo - torej znesek, ki ni davčno priznan odhodek), dobiček, v letu oblikovanja terjatve za odloženi davek, se poveča. Zmanjšanje odhodkov v davčni bilanci se v celoti poračuna v naslednjih obdobjih, ko bi še morali obračunati amortizacijo, če bi uporabljali davčne stopnje (v teh obdobjih povečamo odhodke za priznano amortizacijo).
Spremljanje (oblikovanje, koriščenje) odloženih davkov zahteva dodatne
evidence ali pa spremenjen način obračuna amortizacije (en obračun po davčnih stopnjah, drug obračun po stopnjah za poslovne namene).
Lep pozdrav!
Če je stopnja amortizacija za poslovne namene nižja od stopnje amortizacije za davčne namene, je celotna obračunana amortizacija davčno priznan odhodek, zato tudi nimamo osnove za izkazovanje odloženih davkov. ( v vseh 3 letih in še nekaj v četrem letu).
Odloženi davki se izkazujejo v primerih začasnih razlik, ko se poslovni odhodki razlikujejo od davčno priznanih odhodkov, in jih bomo lahko v bodočnosti "poračunali". Če nam davčna zakonodaja omogoča obračunati višje stroške in jih tudi upoštevamo v davčni bilanci ( ne pa v poslovni bilanci) potem izkazujemo obveznost za odložene davke. Če pa nam davčna zakonodaja nekaj ne omogoča oziroma nam začasno omogoča samo ob določenem pogoju (odhodek za odpis terjatve šele, ko je pravnomočni sklep o prisilni poravnavi, stečaju ali oslabitev finančne naložbe šele ob prodaji naložbe ali pa tudi gornji primer višjih stopenj AM kot so predpisane itd. ), potem izkazujemo terjatev za odloženi davek do trenutka, ko je izpolnjen posamezen pogoj (pravnomočen sklep, prodaja finančne naložbe).
Lep pozdrav!
Odloženi davki se izkazujejo v primerih začasnih razlik, ko se poslovni odhodki razlikujejo od davčno priznanih odhodkov, in jih bomo lahko v bodočnosti "poračunali". Če nam davčna zakonodaja omogoča obračunati višje stroške in jih tudi upoštevamo v davčni bilanci ( ne pa v poslovni bilanci) potem izkazujemo obveznost za odložene davke. Če pa nam davčna zakonodaja nekaj ne omogoča oziroma nam začasno omogoča samo ob določenem pogoju (odhodek za odpis terjatve šele, ko je pravnomočni sklep o prisilni poravnavi, stečaju ali oslabitev finančne naložbe šele ob prodaji naložbe ali pa tudi gornji primer višjih stopenj AM kot so predpisane itd. ), potem izkazujemo terjatev za odloženi davek do trenutka, ko je izpolnjen posamezen pogoj (pravnomočen sklep, prodaja finančne naložbe).
Lep pozdrav!