Pozdravljeni!
Iz teh ali drugih razlogov mi je transakcijski racun "blokiran", torej prišlo je do izvršbe in bo ta "neuspešna" šele čez dobrih devet mesecev, saj sem v tem času bil nezaposlen.S 1.8.2004 se bom zaposlil,o tem sem seznanil delodajalca, zdaj pa me zanima naslednje:
-do katere višine mi delodajalec lahko izplačuje OD ne da bi bil "višek" "odtrgan"?Vem da je to minimalna plača zmanjšana za... in to znese nekje 77.000,00 sit.Me pa zanima ce mi bo dajal zajamčeno plačo (neto cca.35.000,00 sit,ali mi lahko nakazuje tudi malico in potne stroške do višine 77.000,00 sit ne da bi banka imela pravico mi to "odtrgat"?Naj povem, da je žena nezaposlena,prav tako pa imam dva šoloobvezna otroka.Se zahvaljujem in oproščam na dolžini pisanja.
Morda sporedno s tem še nekaj.Na podlagi katerega predpisa mi je banka "odtrgala" 30.000,00 sit (saj veste tistega,ki ga imajo vsi lastniki če to hočejo ali ne)in poplačala del izvršbe.Postavil sem jim vprašanje že pred mesec dni pa mi odgovora nočejo dati.[:D]
Blokada transakcijskega racuna
Moderator: Mirko Zbačnik
Za vse to si morate pregledati Zakon o izvršbi in zavarovanju. Na kratko: Če boste prejemali zajamčeno plačo vam delodajalec ne more odtrgati nič, glede na znesek plače, ki ga boste prejemali,vzdrževane člane družine (brezposelnega partnerja in otroka).
1.Če bo izvršbo prejel delodajalec, mora v roku 8 dneh poslati upniku in sodišču dopis s katerim bo obvestil o nezmožnosti izvajanja sklepa zaradi gornjih razlogov. Sklep bo miroval (obresti se bodo kopičile).
2.Naj vam delodajalec izplača zajamčeno plačo na račun, potne stroške in regres za malico pa gotovinsko (ne na TRR).
3. V zvezi z vprašanjem, ki ste ga postavili banki in odgovora ni, pa priporočam, da najprej preberete ZIZ, napišete pritožbo (ne postavljati vprašanje), obrazložite vašo situacijo, sklicujte se na določene člene zakona in naslovite na banko).
Toliko na kratko. Upam, da sem pomagala.
1.Če bo izvršbo prejel delodajalec, mora v roku 8 dneh poslati upniku in sodišču dopis s katerim bo obvestil o nezmožnosti izvajanja sklepa zaradi gornjih razlogov. Sklep bo miroval (obresti se bodo kopičile).
2.Naj vam delodajalec izplača zajamčeno plačo na račun, potne stroške in regres za malico pa gotovinsko (ne na TRR).
3. V zvezi z vprašanjem, ki ste ga postavili banki in odgovora ni, pa priporočam, da najprej preberete ZIZ, napišete pritožbo (ne postavljati vprašanje), obrazložite vašo situacijo, sklicujte se na določene člene zakona in naslovite na banko).
Toliko na kratko. Upam, da sem pomagala.
Do kakšnega zneska lahko odtegnemo določene zneske je odvisno od vrste odtegljaja. Glede sklepov davčne uprave, veljajo določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP). Glede ostalih odtegljajev pa veljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poleg tega je potrebno tudi upoštevati določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV).
Torej za sklepe davčne uprave je potrebno spoštovati določbe (ZDavP), ki pravi da smemo delavcu odtegniti zneske v višini 1/3 neto plače. Poleg tega je potrebno upoštevati določbe ZSV ki pravi, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka (to je primer če ima delavec zelo majhno plačo).
Za ostale odtegljaje pa veljajo določbe ZIZ ki pravi, da delavčevo plačo lahko obremenimo do 2/3 neto plače. Glede preživnin pa je lahko obremenjen celo do 2/3 minimalne plače. Tudi tukaj veljajo določbe ZSV, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka.
Če pa dolžnik preživlja še druge družinske člane se znesek minimalnega dohodka poveča in sicer:
- vsaka naslednja odrasla oseba do 0,7 zneska minimalnega dohodka
- za otroka do 0,3 zneska minimalnega dohodka
- za enostarševsko družino se znesek minimalnega dohodka poveča za 30%.
LP, Jam
Torej za sklepe davčne uprave je potrebno spoštovati določbe (ZDavP), ki pravi da smemo delavcu odtegniti zneske v višini 1/3 neto plače. Poleg tega je potrebno upoštevati določbe ZSV ki pravi, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka (to je primer če ima delavec zelo majhno plačo).
Za ostale odtegljaje pa veljajo določbe ZIZ ki pravi, da delavčevo plačo lahko obremenimo do 2/3 neto plače. Glede preživnin pa je lahko obremenjen celo do 2/3 minimalne plače. Tudi tukaj veljajo določbe ZSV, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka.
Če pa dolžnik preživlja še druge družinske člane se znesek minimalnega dohodka poveča in sicer:
- vsaka naslednja odrasla oseba do 0,7 zneska minimalnega dohodka
- za otroka do 0,3 zneska minimalnega dohodka
- za enostarševsko družino se znesek minimalnega dohodka poveča za 30%.
LP, Jam
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal metalica</i>
<br />Še to si preberite:
http://www.ozs.si/obrtnik/arhiv/02_11/02_11_07.html
LP
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Zanimiv članek, ki ga bo potrebno še "proučiti!.Pa vendar se vam zahvaljujem iskreno za odgovor.Zakon o izvršbi ter spremembe sem "prebral", ampak draga gospa (upam da ste), niti sanja se mi ne na kateri člen naj se sklicujem?Imel sem ta limit, ker je prišla izvršba so ga enostavno odtegnili, zdaj pa mi za limit zaračunavajo obresti. Pa kje je ta pravica? Je to logično?Torej,če bi slučajno imel 500.000,00 limita (sanjam samo lahko) za vsak slučaj odobrenega, pride izvršba, oni pa enostavno odtrgajo. Mi lahko vsaj namignete na kaj naj se sklicujem?Se vam pa obema še enkrat iskreno zahvaljujem na odgovoru, redkost.
<br />Še to si preberite:
http://www.ozs.si/obrtnik/arhiv/02_11/02_11_07.html
LP
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Zanimiv članek, ki ga bo potrebno še "proučiti!.Pa vendar se vam zahvaljujem iskreno za odgovor.Zakon o izvršbi ter spremembe sem "prebral", ampak draga gospa (upam da ste), niti sanja se mi ne na kateri člen naj se sklicujem?Imel sem ta limit, ker je prišla izvršba so ga enostavno odtegnili, zdaj pa mi za limit zaračunavajo obresti. Pa kje je ta pravica? Je to logično?Torej,če bi slučajno imel 500.000,00 limita (sanjam samo lahko) za vsak slučaj odobrenega, pride izvršba, oni pa enostavno odtrgajo. Mi lahko vsaj namignete na kaj naj se sklicujem?Se vam pa obema še enkrat iskreno zahvaljujem na odgovoru, redkost.
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal jambolaja</i>
<br />Do kakšnega zneska lahko odtegnemo določene zneske je odvisno od vrste odtegljaja. Glede sklepov davčne uprave, veljajo določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP). Glede ostalih odtegljajev pa veljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poleg tega je potrebno tudi upoštevati določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV).
Torej za sklepe davčne uprave je potrebno spoštovati določbe (ZDavP), ki pravi da smemo delavcu odtegniti zneske v višini 1/3 neto plače. Poleg tega je potrebno upoštevati določbe ZSV ki pravi, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka (to je primer če ima delavec zelo majhno plačo).
Za ostale odtegljaje pa veljajo določbe ZIZ ki pravi, da delavčevo plačo lahko obremenimo do 2/3 neto plače. Glede preživnin pa je lahko obremenjen celo do 2/3 minimalne plače. Tudi tukaj veljajo določbe ZSV, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka.
Če pa dolžnik preživlja še druge družinske člane se znesek minimalnega dohodka poveča in sicer:
- vsaka naslednja odrasla oseba do 0,7 zneska minimalnega dohodka
- za otroka do 0,3 zneska minimalnega dohodka
- za enostarševsko družino se znesek minimalnega dohodka poveča za 30%.
Hvala za odgovor, vendar eno je teorija, drugo praksa.Ste prepričani, da bo banka tako ravnala? Bojim se, da bom moral na dolgo in široko dokazovati nezaposlenost žene, otroke...!
LP, Jam
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
<br />Do kakšnega zneska lahko odtegnemo določene zneske je odvisno od vrste odtegljaja. Glede sklepov davčne uprave, veljajo določbe Zakona o davčnem postopku (ZDavP). Glede ostalih odtegljajev pa veljajo določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Poleg tega je potrebno tudi upoštevati določbe Zakona o socialnem varstvu (ZSV).
Torej za sklepe davčne uprave je potrebno spoštovati določbe (ZDavP), ki pravi da smemo delavcu odtegniti zneske v višini 1/3 neto plače. Poleg tega je potrebno upoštevati določbe ZSV ki pravi, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka (to je primer če ima delavec zelo majhno plačo).
Za ostale odtegljaje pa veljajo določbe ZIZ ki pravi, da delavčevo plačo lahko obremenimo do 2/3 neto plače. Glede preživnin pa je lahko obremenjen celo do 2/3 minimalne plače. Tudi tukaj veljajo določbe ZSV, da delavcu mora ostati najmanj znesek minimalnega dohodka.
Če pa dolžnik preživlja še druge družinske člane se znesek minimalnega dohodka poveča in sicer:
- vsaka naslednja odrasla oseba do 0,7 zneska minimalnega dohodka
- za otroka do 0,3 zneska minimalnega dohodka
- za enostarševsko družino se znesek minimalnega dohodka poveča za 30%.
Hvala za odgovor, vendar eno je teorija, drugo praksa.Ste prepričani, da bo banka tako ravnala? Bojim se, da bom moral na dolgo in široko dokazovati nezaposlenost žene, otroke...!
LP, Jam
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Res je, da ni podlage za pritožbo na to, kar je naredila banka, vsaj v ZIZ ni, ta 138. člen je ubijalski in kolikor sem na hitro pregledala, ne najdem druge variante.Pa vendarle bi poskusila s 137. členom, kakšnim potrdilom od socialne o materialn-socialnem položaju vaše družine. Naslovite na banko, sodišče, upnika. Za delodajalce kot dolžnikove dolžnike je zadeva milejša.
137. člen
(Omejitev izvršbe)
Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z
izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
... vendar pa....
138. člen
(Sklep o izvršbi)
S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri
organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za
plačilni promet naj b l o k i r a dolžnikova sredstva v višini
obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta
znesek i z p l a č a upniku.
Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče o tem obvesti
organizacijo za plačilni promet. O opravljenem poplačilu upnika
organizacija za plačilni promet takoj obvesti sodišče.
Sklep iz prvega odstavka tega člena ima učinek rubeža in prenosa
v izterjavo.
Če bom kaj novega našla vsekakor napišem, zaintrigiralo me je.
LP
137. člen
(Omejitev izvršbe)
Na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet iz naslova prejemkov, ki so izvzeti iz izvršbe (101. člen), oziroma je izvršba nanje omejena (102. člen) ni mogoče seči z
izvršbo, kolikor gre za prejemke, nakazane za tekoči mesec, oziroma je mogoče seči le z upoštevanjem omejitev za tekoči mesec.
... vendar pa....
138. člen
(Sklep o izvršbi)
S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri
organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za
plačilni promet naj b l o k i r a dolžnikova sredstva v višini
obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta
znesek i z p l a č a upniku.
Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče o tem obvesti
organizacijo za plačilni promet. O opravljenem poplačilu upnika
organizacija za plačilni promet takoj obvesti sodišče.
Sklep iz prvega odstavka tega člena ima učinek rubeža in prenosa
v izterjavo.
Če bom kaj novega našla vsekakor napišem, zaintrigiralo me je.
LP
Ne da mi mira ta zadeva. Berem ta dva člena in vedno bolj sem prepričana, da bi banka morala upoštevati 137. člen. Kolikor sem razumela,vam je zasegla odobren limit 30000. Če bo tako naprej, če se upošteval le 138. člen vam bo zasegla vsak priliv na TRR tudi zajamčeno plačo. Plača pa je prejemek nakazan za tekoči mesec in bo morala upoštevati omejitve. Navsezadnje ta člen , 137. , ne obstaja kar tako. Nekdo ga mora upoštevati. Vendar, kot sem že rekla ne čakajte na prvo nakazilo pišite jim takoj, nič vas ne stane, le pridobite lahko.
Takšno je moje mnenje.
LP
Takšno je moje mnenje.
LP
Očitno zanimivo vprašanje, na katero so mi iz banke odgovorili naslednje:
S poštovani,
po Zakonu o izvršbi in zavarovanju dolžniku rubimo po sklepu sodišča 2/3 plače,s tem,da mu ostane za izplačilo MINIMALNA PLAČA.Le-ta je od 1.4.2004 določena v višini 77.000 SIT in ne več zajamčena plača.Stranki se mora omenjeni znesek izplačati,prav tako so iz izvršbe izvzeti,preživnine,otroški dodatek...,ki se seveda prištejejo minimalnemu znesku plače,če jih stranka prejema.Prav tako je iz izvršbe izvzeta socialna pomoč za brezposelne.
Znesek ostalih nakazil na osebni račun (polog na BA, prenosi na račun...), lahko banka:
-pobere v celoti, če prejmemo v izvršitev Sklep sodišča
-oziroma v višini 90%, če prejmemo v izvršitev Sklep DURS-a
Lep pozdrav
Janez Mrzelj
Kot vidite, nič konkretnega glede določila zakona. Posebej me moti, da mi ne odgovorijo glede limita, za katerega pa mi sedaj zaračunavajo obresti.
Nič, bom očitno moral narediti redno uradno pritožbo (vaš nasvet ne bo odveč), vendar se bojim, da brez rednega sodnega postopka ne bo ničesar:twisted:.
To me spominja na blesavo določbo tistega zakona (saj je ZIZ se mi zdi),ki pravi, da so družbeniki podjetij izbrisanih iz registra odgovorni za obveznosti podjetij.Prosim vas lepo, večje norosti si sodstvo res ni moglo privoščiti. No, to je druga tematika, pa o tem kdaj drugič, raje se bom posvetil temu vprašanju,ki sem ga že začel. Upam, da bomo ugotovili "bit" problema.
Iskren pozdrav!
S poštovani,
po Zakonu o izvršbi in zavarovanju dolžniku rubimo po sklepu sodišča 2/3 plače,s tem,da mu ostane za izplačilo MINIMALNA PLAČA.Le-ta je od 1.4.2004 določena v višini 77.000 SIT in ne več zajamčena plača.Stranki se mora omenjeni znesek izplačati,prav tako so iz izvršbe izvzeti,preživnine,otroški dodatek...,ki se seveda prištejejo minimalnemu znesku plače,če jih stranka prejema.Prav tako je iz izvršbe izvzeta socialna pomoč za brezposelne.
Znesek ostalih nakazil na osebni račun (polog na BA, prenosi na račun...), lahko banka:
-pobere v celoti, če prejmemo v izvršitev Sklep sodišča
-oziroma v višini 90%, če prejmemo v izvršitev Sklep DURS-a
Lep pozdrav
Janez Mrzelj
Kot vidite, nič konkretnega glede določila zakona. Posebej me moti, da mi ne odgovorijo glede limita, za katerega pa mi sedaj zaračunavajo obresti.
Nič, bom očitno moral narediti redno uradno pritožbo (vaš nasvet ne bo odveč), vendar se bojim, da brez rednega sodnega postopka ne bo ničesar:twisted:.
To me spominja na blesavo določbo tistega zakona (saj je ZIZ se mi zdi),ki pravi, da so družbeniki podjetij izbrisanih iz registra odgovorni za obveznosti podjetij.Prosim vas lepo, večje norosti si sodstvo res ni moglo privoščiti. No, to je druga tematika, pa o tem kdaj drugič, raje se bom posvetil temu vprašanju,ki sem ga že začel. Upam, da bomo ugotovili "bit" problema.
Iskren pozdrav!
Ima kateri še katere dodatne informacije v zvezi s tem prašanjem.Banka mi nicesar vec ne odgovarja, oz,je nedosledna in se izogiba konkretnosti. Z delodajalcem sva se dogovorila, da bom prejemal zajamčeno plačo, torej neto nekaj cez 35.000,00 sit in potem potne stroške in prehrano do višine 77.000,00 sit.
Glede na določbo ZIZ, me zanima, ali lahko banka poseže po teh sredstvih glede na to, da to ni plača, ampak višina zajamčene je premajhna, pa bi razliko plačeval v višini malice in potnih stroškov.
In še nekaj mimogrede. Kaj pomeni tista rubrika pri izračunu plače na tej spletni strani "davčna olajšava". Katera je to in katero moram vpisat, da bi mi bil narejen izračun obveznosti kompletno, torej podjetja kot takega. Katera je to davčna olajšava.
Se opravičujem,ampak prosim,če mi lahhko kdo odgovori?
Glede na določbo ZIZ, me zanima, ali lahko banka poseže po teh sredstvih glede na to, da to ni plača, ampak višina zajamčene je premajhna, pa bi razliko plačeval v višini malice in potnih stroškov.
In še nekaj mimogrede. Kaj pomeni tista rubrika pri izračunu plače na tej spletni strani "davčna olajšava". Katera je to in katero moram vpisat, da bi mi bil narejen izračun obveznosti kompletno, torej podjetja kot takega. Katera je to davčna olajšava.
Se opravičujem,ampak prosim,če mi lahhko kdo odgovori?
Jaz vztrajam na 137. členu. Kličite tega Janeza, ki vam je odpisal in njega vprašajte kaj bodo naredili v vašem primeru.
Davčna olajšava se nanaša na vaše vzdrževane člane.
Če vaša soproga in otroka nimajo lastnih prihodkov, uveljavlate dačno olajšavo:
za soprogo 10% + za dva otroka 25%, skupaj 35% vpišete.
LP
Davčna olajšava se nanaša na vaše vzdrževane člane.
Če vaša soproga in otroka nimajo lastnih prihodkov, uveljavlate dačno olajšavo:
za soprogo 10% + za dva otroka 25%, skupaj 35% vpišete.
LP