Pozdravljeni!
Moje vprašanje se nanaša na uporabo službenega vozila za prihod na delo.
Rad bi slišal kakšno mnenje (po možnosti s sklicem na kak pravni vir), zakaj naj bi se uporaba služenega avta štela za privatno rabo avtomobila.
Večina ljudi sicer 've', da je to privatna pot, ampak nihče se ne sklucuje na kak zakon, pravilnik, durs/mf mnejne, karkoli.
Sam sem mnenja, da se uporaba službenega avtomobila za prihod na delo ne šteje za privatno rabo avta.
Svoje mnenje podkrepim s tem, da bi nasprotna situacija zavezance spravila v neenakopraven davčni položaj, kar pa je verjetno neustavno.
V tem trenutku se na bom bolj razpisal, lahko pa svoja mnenja podkrepim, če bo kdo zainteresiran za debatro.
Mimogrede, nisem pravnik po izobrazbi, pač pa mi je to hobi.
lp, rezerva
zakaj je pot na delo privatna pot?
Moderator: Mirko Zbačnik
dosti ogldov, pa nobenega komentarja;-
Knjigovodja
- Računovodski vajenec
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 06 Jul 2005, 12:11
Zakonska osnova je tukaj:
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo :
http://www.vlada.si/mma_bin.php?id=2006031522091009
Glejte 3.člen.
Filozofski pogled na zadevo: za službeno pot se izdajajo potni nalogi in stroški se obračunajo na podlagi potnih nalogov. Mar v vašem podjetju vem delavcem izdajate potne naloge za prevoz na delo in iz dela? Službena pot je potreben strošek, če nastane izključno z namenom, da ustvarja prihodke - pridobivanje strank, iskanje dobaviteljev in podobno. Ampak to ni pot na delo. Z vidika delodajalca bi bilo najbolj racionalno, da bi vsi delavci stanovali v kakšnem bloku tri metre stran od delovnega mesta. Od kje se delavec vozi na delo, je njegova zasebna stvar. Ne živi 100 km stran od delovnega mesta po nalogu delodajalca in zato, ker bi bilo to potrebno zaradi ustvarjanja prihodkov.
Kakorkoli že, inšpektor bo v zvezi s prihodom na delo priznal samo odhodke v višini, ki jo navaja 3. člen uredbe, pa če se vozijo uslužbenci z avtobusom, vsak dan pešačijo dve uri ali pa uporabljajo službeni avtomobil in bencin.
Uredba o višini povračil stroškov v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo :
http://www.vlada.si/mma_bin.php?id=2006031522091009
Glejte 3.člen.
Filozofski pogled na zadevo: za službeno pot se izdajajo potni nalogi in stroški se obračunajo na podlagi potnih nalogov. Mar v vašem podjetju vem delavcem izdajate potne naloge za prevoz na delo in iz dela? Službena pot je potreben strošek, če nastane izključno z namenom, da ustvarja prihodke - pridobivanje strank, iskanje dobaviteljev in podobno. Ampak to ni pot na delo. Z vidika delodajalca bi bilo najbolj racionalno, da bi vsi delavci stanovali v kakšnem bloku tri metre stran od delovnega mesta. Od kje se delavec vozi na delo, je njegova zasebna stvar. Ne živi 100 km stran od delovnega mesta po nalogu delodajalca in zato, ker bi bilo to potrebno zaradi ustvarjanja prihodkov.
Kakorkoli že, inšpektor bo v zvezi s prihodom na delo priznal samo odhodke v višini, ki jo navaja 3. člen uredbe, pa če se vozijo uslužbenci z avtobusom, vsak dan pešačijo dve uri ali pa uporabljajo službeni avtomobil in bencin.
Kar mora priti, bo prišlo. In ko bo prišlo, se bo treba postaviti po robu. (HP)
Hvala za odgovor. Naj še pojasnim, da bi se teme rad lotil z vidika dohodnine. Moj cilj je pokazati, da se uporaba sl. vozila za prihod na delo, ne bi smela šteti za rabo v privatne namene in posledično iz oz. zaradi tega ni bonitete.
Navedena zakonska osnova (Uredba, 3.čl.) me ne zadovolji. Kot bom pokazal v nadaljevanju je celo eden od argumeton, ki jih uporabljam za podkrepitev moje teze.
Filozoski pogledi so mi na splošno všeč, zato bom tako tudi nadaljeval.
Zaenkrat pozabimo kaj se delodajalcu bolj ali manj splača, zanima nas samo obdavčitev delojemalca.
V trenutni SLO ureditivi je delavcem teorteično vseeno, kako daleč od delovnega mesta živijo. ZDR jim zagotavlja, da bodo stroške prihoda v službo dobili povrnjene in ti (praviloma) tudi niso obdavčeni.
Zaplete se pri ljudeh, ki se s službenim avtom vozijo na delo. Predpostavimo, da se avto uporablja samo za prihod na delo in ostale "noramlne" službene vožnje, brez ostale ciste privatne rabe.
Če zavzamemo stališče, da se pot na delo šteje za privatno rabo vozila, tem ljudem ne bo več vseeno, kako daleč od delovnega mesta živijo. Tisti, ki so dovolj blizu bodo prevozili manj kot 500km, ostali več. Prvi bodo imeli pol nižjo boniteto iz tega nalsova.
Glavni argument (vsaj zame) se skriva na koncu 3.čl. Uredbe, ki (do konca leta 2006) pravi: Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Po novem letu pa verjetno tole: Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. To sicer zadevo malo zakomplicira, ampak pozabimo in glejno z vidika trenutne uredbe.
Če povzamem: če rečemo, da pot na delo s sl.avtom šteje za privatno rabo, postanejo ti ljudje prikrajšani za neobdavčitev (mal smešen izraz) stroškov prevoza na delo. Tukaj jaz vidim neenakost obravnave zavezancev, kar je mogoče v nasprotju z Ustavo.
Edino rešitev vidim v tem, da rečemo, da uporaba sl.vozila NE šteje za privatno rabo.
Nekateri boste mogoče rekli, da prihoda na delo vseeno ne moremo šteti za službeno pot. OK, ni problema, ampak privatno pa tudi ne. Torej imamo 3 vrste uporabe sl.vozila: službeno, privatno in za pot na delo.
Vam je to uredu? (Upam, da sem bil jasen pri izražanju misli.)
Navedena zakonska osnova (Uredba, 3.čl.) me ne zadovolji. Kot bom pokazal v nadaljevanju je celo eden od argumeton, ki jih uporabljam za podkrepitev moje teze.
Filozoski pogledi so mi na splošno všeč, zato bom tako tudi nadaljeval.
Zaenkrat pozabimo kaj se delodajalcu bolj ali manj splača, zanima nas samo obdavčitev delojemalca.
V trenutni SLO ureditivi je delavcem teorteično vseeno, kako daleč od delovnega mesta živijo. ZDR jim zagotavlja, da bodo stroške prihoda v službo dobili povrnjene in ti (praviloma) tudi niso obdavčeni.
Zaplete se pri ljudeh, ki se s službenim avtom vozijo na delo. Predpostavimo, da se avto uporablja samo za prihod na delo in ostale "noramlne" službene vožnje, brez ostale ciste privatne rabe.
Če zavzamemo stališče, da se pot na delo šteje za privatno rabo vozila, tem ljudem ne bo več vseeno, kako daleč od delovnega mesta živijo. Tisti, ki so dovolj blizu bodo prevozili manj kot 500km, ostali več. Prvi bodo imeli pol nižjo boniteto iz tega nalsova.
Glavni argument (vsaj zame) se skriva na koncu 3.čl. Uredbe, ki (do konca leta 2006) pravi: Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. Po novem letu pa verjetno tole: Če ima delojemalec pravico do uporabe službenega vozila za privatne namene in mu delodajalec za tako uporabo službenega vozila zagotovi tudi gorivo, se povračilo stroškov za prevoz na delo všteva v davčno osnovo dohodka iz delovnega razmerja. To sicer zadevo malo zakomplicira, ampak pozabimo in glejno z vidika trenutne uredbe.
Če povzamem: če rečemo, da pot na delo s sl.avtom šteje za privatno rabo, postanejo ti ljudje prikrajšani za neobdavčitev (mal smešen izraz) stroškov prevoza na delo. Tukaj jaz vidim neenakost obravnave zavezancev, kar je mogoče v nasprotju z Ustavo.
Edino rešitev vidim v tem, da rečemo, da uporaba sl.vozila NE šteje za privatno rabo.
Nekateri boste mogoče rekli, da prihoda na delo vseeno ne moremo šteti za službeno pot. OK, ni problema, ampak privatno pa tudi ne. Torej imamo 3 vrste uporabe sl.vozila: službeno, privatno in za pot na delo.
Vam je to uredu? (Upam, da sem bil jasen pri izražanju misli.)
-
Knjigovodja
- Računovodski vajenec
- Prispevkov: 104
- Pridružen: 06 Jul 2005, 12:11
Moram priznati, da nič ne vem, da se bo uredba z novim letom kaj spremenila. Včasih človek kaj spregleda. Imate kakšne bolj točne informacije, povezave?
Po uredbi se stroški prevoza na delo (seveda do višine, ki jo določa ta ista uredba) ne vštevajo v davčno osnovo tudi, če ima delavec zagotovljeno uporabo službenega vozila v privatne namene. To po mojem mnenju ni nikakršen "keč". Ker pač delavec plačuje ustrezno boniteto po zakonu o dohodnini (in to že zdaj tudi glede na to ali se mu zagotavlja tudi gorivo ali ne), potem se to iz vidika uredbe smatra, kot da uporablja lastno vozilo in zato ni razloga, da ne bi bil tak delavec glede povračila stroškov prevoza kaj prikrajšan glede na ostale delavce.
V bistvu se delavcem, ki se vozijo v službo z avtomobili, nikdar ne povrne "dejanskih stroškov" ampak samo najcenejši javni prevoz (razen če ta ne obstaja ali ga iz objektivnih razlogov ni mogoče uporabiti). In če pogledava npr. nekoga, ki stanuje v Ljubljani: davčno priznani stroški so cena mesečne vozovnice mestnega prometa. In vzameva še dva delavca: eden ima službeni avto, drugi svoj avto. Če bi, po vaše, smatrali da je pot na delo službena pot (in to naj bi veljalo samo za tiste s službenimi avtomobili???), potem bi prvi delavec dobil povrnjene celotne stroške poti na delo, drugi delavec pa samo do višine mesečne vozovnice.
Pa ker nama že tako prija filozofiranje: službena vozila so se v preteklosti preveč razpasla. Uporaba službenih vozil v zasebne namene, gorivo, servis, vzdrževnje - to je javna skrivnost, so predolgo predstavljali pravzaprav nek del plače ali nekaj za "klepanje stroškov". Ljudje so se na to navadili (absolutno preveč). In enostavno se tega nočejo odvaditi. Službeni avto pripada nekomu, ki je resnično kar naprej na poti, vestno piše verodostjne potne naloge itd. V primeru, da bi ga nekdo imel večinoma zato, da se vozi v zasebne name, pa v službo in domov, pa se službeni avto najbrž ne splača. Je pač treba pred nakupom vse skupaj preračunati. Nekaj ljudi poznam, ki se v službo in domov raje vozi s svojimi vozili, šele na delovnem mestu pa prevzamejo službenega. Tako je bolje za podjetje, ker se mu bolj splača lastno vozilo, kot pa stalno izplačevanje kilometrine, stroški vzdrževanja in goriva niso problematični, pa tudi za delavca: ne plačuje bonitete, lažje vodi evidence, ima svoje vozilo in svoj mir.
Po uredbi se stroški prevoza na delo (seveda do višine, ki jo določa ta ista uredba) ne vštevajo v davčno osnovo tudi, če ima delavec zagotovljeno uporabo službenega vozila v privatne namene. To po mojem mnenju ni nikakršen "keč". Ker pač delavec plačuje ustrezno boniteto po zakonu o dohodnini (in to že zdaj tudi glede na to ali se mu zagotavlja tudi gorivo ali ne), potem se to iz vidika uredbe smatra, kot da uporablja lastno vozilo in zato ni razloga, da ne bi bil tak delavec glede povračila stroškov prevoza kaj prikrajšan glede na ostale delavce.
V bistvu se delavcem, ki se vozijo v službo z avtomobili, nikdar ne povrne "dejanskih stroškov" ampak samo najcenejši javni prevoz (razen če ta ne obstaja ali ga iz objektivnih razlogov ni mogoče uporabiti). In če pogledava npr. nekoga, ki stanuje v Ljubljani: davčno priznani stroški so cena mesečne vozovnice mestnega prometa. In vzameva še dva delavca: eden ima službeni avto, drugi svoj avto. Če bi, po vaše, smatrali da je pot na delo službena pot (in to naj bi veljalo samo za tiste s službenimi avtomobili???), potem bi prvi delavec dobil povrnjene celotne stroške poti na delo, drugi delavec pa samo do višine mesečne vozovnice.
Pa ker nama že tako prija filozofiranje: službena vozila so se v preteklosti preveč razpasla. Uporaba službenih vozil v zasebne namene, gorivo, servis, vzdrževnje - to je javna skrivnost, so predolgo predstavljali pravzaprav nek del plače ali nekaj za "klepanje stroškov". Ljudje so se na to navadili (absolutno preveč). In enostavno se tega nočejo odvaditi. Službeni avto pripada nekomu, ki je resnično kar naprej na poti, vestno piše verodostjne potne naloge itd. V primeru, da bi ga nekdo imel večinoma zato, da se vozi v zasebne name, pa v službo in domov, pa se službeni avto najbrž ne splača. Je pač treba pred nakupom vse skupaj preračunati. Nekaj ljudi poznam, ki se v službo in domov raje vozi s svojimi vozili, šele na delovnem mestu pa prevzamejo službenega. Tako je bolje za podjetje, ker se mu bolj splača lastno vozilo, kot pa stalno izplačevanje kilometrine, stroški vzdrževanja in goriva niso problematični, pa tudi za delavca: ne plačuje bonitete, lažje vodi evidence, ima svoje vozilo in svoj mir.
Kar mora priti, bo prišlo. In ko bo prišlo, se bo treba postaviti po robu. (HP)
mimogrede:
Novi ZDoh-2 pravi, da se stara Uredba uporablja samo še do konca 2006. Zato je treba sprejeti novo. Predlog je v javnosti nekaj dni. Kakšnih bistvenih sprememb ni.
link: http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-04 ... C5%A11.doc
glede ostalega:
Jaz gledam bolj teoretično. Tukaj nima smisla primerjati pravic in ugodnosti delavcev, ki jim jih zagotavlja delodajalec. Plače in ostali pogoji so pač različni.
Pleg tega se poskušam izogibat, da bi rekel, da je prevoz na delo službena pot. Jaz samo pravim, da ni (oz. ne bi smela bit) privatna.
Poskusim še bolj poenostavit:
Če dobiš povračilo za prevoz na delo v denarju, ti ta prejemek ni obdavčen.
Če ga dobiš v naravi (v obliki sl.avta) je to obdavčeno. Še več: 3.čl. Uredbe ti eksplicitno jemlje pravico do neobdavčitve morebitnega povračila str. za prevoz na delo.
Meni se to ne zdi uredu. Ponavljam edino logično rešitev: prevoz na delo se ne sme šteti kot uporaba vozila v zasebne (oz. kot pravi zakon, v privatne) namene.
(Zvečer bom napisal možen 'recept', kako je v določenih primerih možno zaobiti to zakonsko anomalijo.)
Novi ZDoh-2 pravi, da se stara Uredba uporablja samo še do konca 2006. Zato je treba sprejeti novo. Predlog je v javnosti nekaj dni. Kakšnih bistvenih sprememb ni.
link: http://www2.gov.si/upv/vladnagradiva-04 ... C5%A11.doc
glede ostalega:
Jaz gledam bolj teoretično. Tukaj nima smisla primerjati pravic in ugodnosti delavcev, ki jim jih zagotavlja delodajalec. Plače in ostali pogoji so pač različni.
Pleg tega se poskušam izogibat, da bi rekel, da je prevoz na delo službena pot. Jaz samo pravim, da ni (oz. ne bi smela bit) privatna.
Poskusim še bolj poenostavit:
Če dobiš povračilo za prevoz na delo v denarju, ti ta prejemek ni obdavčen.
Če ga dobiš v naravi (v obliki sl.avta) je to obdavčeno. Še več: 3.čl. Uredbe ti eksplicitno jemlje pravico do neobdavčitve morebitnega povračila str. za prevoz na delo.
Meni se to ne zdi uredu. Ponavljam edino logično rešitev: prevoz na delo se ne sme šteti kot uporaba vozila v zasebne (oz. kot pravi zakon, v privatne) namene.
(Zvečer bom napisal možen 'recept', kako je v določenih primerih možno zaobiti to zakonsko anomalijo.)