Pozdravljeni
Sem edini lastnik in direktor podjetja (d.o.o.). Zanima me ali je kaj zakonskih ovir, ker sem se v podjetju zaposlil kot student, saj imam status še do konca septembra 2007? Ce to slucajno ni v redu me zanima ali namesto sebe zaposlim dugega studenta ali moram biti prej redno zaposlen v tem podjetju?
Poleg tega me zanima se naslednje: na podjetje sem kupil furgon kombi. Zanima me ali lahko ta kombi uporabljam tudi v zasebnem zivljenju ali moram vseskozi za vsako pot imeti potni nalog? Ali potrebujem na kombiju nalepko: Prevoz za lastne potrebe?
Ali za opravljanje zastopstva in veleprodaje potrebujem kaksne zakonsko predpisane prostore ali je dovolj pisarna in manjse skladisce v skupni izmeri 18m2 in kako je z izobrazbo. Koncano imam srednjo solo za farmacijo in se ne ukvarjam z nicemer v povezavi z farmacijo (motoristicna oprema).
Za vse informacije se vam vnaprej najlepse zahvaljujem.
Lep pozdrav,
Klemen Susnik
Nujno! za vsak odgovor sem hvaleŽen
Moderator: Mirko Zbačnik
Uporaba službenega vozila v zasebne namene je boniteta. Več o onitetah tule:
http://racunovodja.com/bazaZnanja/index ... e#BONITETA
Tukaj so naštete dejavnosti, za katere potrebuješ posebno strokovno izobrazbo:
http://www.pcmg.si/index.php?id=1133
O študentih-direktorjih ti bo pa kdo drug več povedal ...
LP, Nina
http://racunovodja.com/bazaZnanja/index ... e#BONITETA
Tukaj so naštete dejavnosti, za katere potrebuješ posebno strokovno izobrazbo:
http://www.pcmg.si/index.php?id=1133
O študentih-direktorjih ti bo pa kdo drug več povedal ...
LP, Nina
Trgovina oziroma veleprodaja mora dosegati minimalne normative o velikosti skladišča in ostalih poslovnih prostorov. Mislim, da je tistih 18 m2 premalo. Določene so tudi minimalne višine. Upam, da imate vpisane ustrezne dejavnosti v register. Če boste preprodajali kakšne kemikalije, olja, barve so pogoji še zahtevnejši. Prostor mora imeti tudi uporabno dovoljenje za ustrezno dejavnost in že iz uporabnega dovoljenja lahko vidite kaj lahko počnete v tem prostoru.
Veleprodaja mora imeti zaposlenega trgovinskega poslovodjo oziroma nekoga, ki ima dokočano višjo izobrazbo ali ustrezno stopnjo srednje ali opravljen izpit pri GZS za trgovinskega poslovodjo. Gimnazija, tehnične šole, farmacija, študent ....ne zadovoljujejo.
Po možnosti se rešite enosebne družbe (vsaj dva družbenika v bilo kakšnem %), ki pomeni tudi da boste imeli plačo, ki mora biti precej višja od minimalne. V začetku je to lahko precejšen strošek.
Veleprodaja mora imeti zaposlenega trgovinskega poslovodjo oziroma nekoga, ki ima dokočano višjo izobrazbo ali ustrezno stopnjo srednje ali opravljen izpit pri GZS za trgovinskega poslovodjo. Gimnazija, tehnične šole, farmacija, študent ....ne zadovoljujejo.
Po možnosti se rešite enosebne družbe (vsaj dva družbenika v bilo kakšnem %), ki pomeni tudi da boste imeli plačo, ki mora biti precej višja od minimalne. V začetku je to lahko precejšen strošek.
šira 40 pri prijavi v zavarovanje, pomeni, da ste zavarovani kot lastniki družbe, ne pa kot zaposleni (vsaj pri nas, ZZZS ne pusti tega, kar slovan trdi....slovan napisal/-a:Prispevki za socialno varnost lastnika enoosebne družbe so odhodek d.o.o. in se tudi plačujejo iz TRR gospodarske družbe.
LP
lp
Gazprom2:
Moje mnenje se nanaša na plačilo prispevkov in na vštevanje v odhodke d.o.o., ne pa na način zavarovanja. Tudi če ste zavarovani kot lastnik družbe pod šifro 40, se prispevki za socialno varnost upoštevajo kot odhodki družbe. In če se priznajo kot odhodki družbe, jih lahko tudi plačujemo iz računa d.o.o. in ne iz lastnega žepa.
Tukaj je pojasnilo DURS-a:
Pojasnilo DURS, št. 4200-160/2006, 7. 9. 2006
Po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPZ-1 (Uradni list RS, št. 106/99 in naslednji) se družbeniki v enoosebnih družbah, ki so hkrati tudi poslovodje družbe, vključijo v obvezno zavarovanje kot samozaposleni in ne iz naslova delovnega razmerja (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1, s podlago 40).
V praksi se dogaja, da so družbeniki enoosebnih družb, ki so hkrati tudi poslovodje družbe:
zavarovani kot samozaposleni (podlaga 40) ali
iz naslova delovnega razmerja (s svojo družbo imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere obračunavajo plačo in prispevke za socialno varnost, podatki o obračunanih prispevkih pa se sporočajo na obrazcih REK-1).
Dohodki pravnih oseb v Republiki Sloveniji se obdavčujejo v skladu z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2). Po splošni določbi 11. člena ZDDPO-1 je osnova za davek rezidenta in nerezidenta za aktivnosti, ki jih opravlja v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona. Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem zakonom. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZDDPO-1 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
Med davčno priznane odhodke sodijo tudi odhodki, povezani z delom, ki je potrebno pri pridobivanju prihodkov. Kadar ima torej družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati tudi poslovodja družbe, s svojo družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere obračunava plačo in prispevke in socialno varnost, veljajo obračunane plače in prispevki za socialno varnost za davčno priznani odhodek dela na podlagi določbe 28. člena ZDDPO-1.
Za primere, ko zaradi drugih predpisov družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati poslovodja, nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi s svojo družbo, odhodki, ki zadevajo družbenikovo delo v družbi, veljajo kot davčno priznani odhodek po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZDDPO-1, ob pogoju, da družba deluje in da ustvarja obdavčljive prihodke po ZDDPO-1.
Moje mnenje se nanaša na plačilo prispevkov in na vštevanje v odhodke d.o.o., ne pa na način zavarovanja. Tudi če ste zavarovani kot lastnik družbe pod šifro 40, se prispevki za socialno varnost upoštevajo kot odhodki družbe. In če se priznajo kot odhodki družbe, jih lahko tudi plačujemo iz računa d.o.o. in ne iz lastnega žepa.
Tukaj je pojasnilo DURS-a:
Pojasnilo DURS, št. 4200-160/2006, 7. 9. 2006
Po določbah Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju – ZPZ-1 (Uradni list RS, št. 106/99 in naslednji) se družbeniki v enoosebnih družbah, ki so hkrati tudi poslovodje družbe, vključijo v obvezno zavarovanje kot samozaposleni in ne iz naslova delovnega razmerja (drugi odstavek 15. člena ZPIZ-1, s podlago 40).
V praksi se dogaja, da so družbeniki enoosebnih družb, ki so hkrati tudi poslovodje družbe:
zavarovani kot samozaposleni (podlaga 40) ali
iz naslova delovnega razmerja (s svojo družbo imajo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere obračunavajo plačo in prispevke za socialno varnost, podatki o obračunanih prispevkih pa se sporočajo na obrazcih REK-1).
Dohodki pravnih oseb v Republiki Sloveniji se obdavčujejo v skladu z določbami Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb – ZDDPO-1 (Uradni list RS, št. 33/06 – UPB2). Po splošni določbi 11. člena ZDDPO-1 je osnova za davek rezidenta in nerezidenta za aktivnosti, ki jih opravlja v poslovni enoti ali prek poslovne enote v Sloveniji, dobiček, ki se ugotovi v skladu z določbami tega zakona. Dobiček je presežek prihodkov nad odhodki, ki so določeni s tem zakonom. Po določbi prvega odstavka 20. člena ZDDPO-1 se za ugotavljanje dobička priznajo odhodki, potrebni za pridobitev prihodkov, ki so obdavčeni po tem zakonu.
Med davčno priznane odhodke sodijo tudi odhodki, povezani z delom, ki je potrebno pri pridobivanju prihodkov. Kadar ima torej družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati tudi poslovodja družbe, s svojo družbo sklenjeno pogodbo o zaposlitvi, na podlagi katere obračunava plačo in prispevke in socialno varnost, veljajo obračunane plače in prispevki za socialno varnost za davčno priznani odhodek dela na podlagi določbe 28. člena ZDDPO-1.
Za primere, ko zaradi drugih predpisov družbenik enoosebne družbe, ki je hkrati poslovodja, nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi s svojo družbo, odhodki, ki zadevajo družbenikovo delo v družbi, veljajo kot davčno priznani odhodek po splošni določbi prvega odstavka 20. člena ZDDPO-1, ob pogoju, da družba deluje in da ustvarja obdavčljive prihodke po ZDDPO-1.
Pa še tole!
Študentu ni prepovedano biti direktor d.o.o..Imaš lahko tudi prokurista, ki ima enaka pooblastila kot ti, če meniš, da bi te to oviralo pri štipendiji.....
Število zaposlenih v d.o.o. ni omejena, samo v vsakem primeru moraš uporabljati zakon o delovnih razmerjih-pogodba o delu in še kaj....
Študentu ni prepovedano biti direktor d.o.o..Imaš lahko tudi prokurista, ki ima enaka pooblastila kot ti, če meniš, da bi te to oviralo pri štipendiji.....
Število zaposlenih v d.o.o. ni omejena, samo v vsakem primeru moraš uporabljati zakon o delovnih razmerjih-pogodba o delu in še kaj....
danidavid