Sankcije za delodajalca, če ne izplača regresa pravočasno?

[Livija]

Pozdravljeni.

naš delodajalec se nenehno izmika plačilu regresa, saj pravi, da v podjetju ni dovolj denarja (se pa odpravlja na potovanje v Afriko in še kam ...O), zdaj nam je "obljubil", da regres dobimo enkrat do septembra (pred dvema mesecema pa, da do julija - bla bla torej). Zanima me, kaj lahko zaposleni naredimo? Poleg enodnevnega štrajka o katerem malo za hec, vse bolj pa tudi zares razmišljamo.

Oziroma kako se lahko delodajalec izogne plačilu regresa v višini, kot bi jo moral. predvidevamo namreč tudi, da bo - ko že bo - nakazal minimalistični regres (tam okoli 542 bruto), ker bo gotovo zadeve priredil tako, da je lani posloval z izgubo in nas oškodoval.

1. Kako delodajalca prisiliti, da izplača regres še pred dopustom?
2. Kakšne so sankcije, ker tega do 1 julija ni storil?
3. Kaj lahko storimo, če ga naznanimo inšpektoratu? oziroma kaj bodo tam storili? (da o tem, kaj vse pri nas ne štima raje ne izgubljam besed)
4. Kje lahko vidimo, če je res posloval negativno lani (kar se mi zdi čudno, saj smo januarja dobili nagrade za lanskoletno delo, sicer ne baš bajne, pa vseeno)?

Hvala za odgovor.

BVL

[Mirko Zbačnik]

Sankcij brez vašega ukrepanja ne bo. V kolikor je delodajalec soliden in ima z vami Ž"pošten" odnos, bo situacijo prikazal relno in se ne bo skrival (odvisno od karakterja).

Določilo, ki ga omenja zakonodaja je v nekaterih primerih težko opredeljiva, ker se mora delodajalec odloćati o prioriteti plačil. Če vam je obljubil enkrat do spetembra, pač počakajte.

Če se delodajalec izogne plačilu, lahko pokličete inšpektorat in ga "poprosite" za ukrepanje. lahko se pa pri njem le informirate že sedaj, da vam pove, kako ravnt. Verjetno imajo več izkušenj z delodajalci. Navsezadnje je pa regres iztožljiv.

Tudi če posluje z izgubo, to ni razlog za neizpačilo, ravno tako ni to likvidnost podjetja. Lahko pa se zgiodi, da bo egres zaradi nelikvidnosti dejansko izplačal šele v naslednjem letu. Tudi to se dogaja in je v današnih časih to realnost. V teh primerih je veliko odvisno od vaših odnosov, medsebojnega zaupanja, sodelovanja.

A iz vaših navedb (potovnja) sumim v izmikanje, tako da se kar posvetujte z inšpektorejm.

Glede stavke pa bodite zelo, zelo in še enkrat zelo previdni. Ker če podjetje res posluje slabo, s tem ne dosežete ničesar. Dejansko je stavka smiselna, ko gre podjetju dobro, ima polno nročil, a plačuje slabo. Zelo malo stavk pa je res pozitivnih. Tudi organizacija mora biti 100% brezhibna.

[vesnak]

mene pa zanima kaj, če se regres odkar je d.o.o. ustanovljen, sploh ne izplačuje? niti ni evidentiran kot strošek v poslovnih knjigah.

v kolikor gre podjetje v prisilno poravnavo ali stečaj, ali imajo delavci pravico zahtevati oz. prijaviti neizplačani regres za vsa leta, čeprav ni evidentiran v poslovnih knjigah kot strošek?

[Mirko Zbačnik]

seveda imajo pravico prijaviti, le prioritete so različne. Ne vem točno na pamet, a plače imajo prednost pred regresom. Koliko dejansko dobite izplačila, je odvisno od dogovora poplačil v prisilni poravnavi, oziroma od višine stečajne mase ob sečaju.

[tisdno]

(regres)

(1) Delodajalec je dolžan delavcu, ki ima pravico do letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust najmanj v višini minimalne plače.

(2) Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do 1. julija tekočega koledarskega leta.

(3) S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje do 1. novembra tekočega koledarskega leta.

[vesnak]

ali so izjave zaposlenih, da se odpovedujejo regresu za letni dopust sploh veljavne (nične) ali pa v kolikor zaposleni poda izjavo, da ne želi izplačila regresa velja ta izjava tudi v primeru prisilne poravnave oz. stečaju?

[Mirko Zbačnik]

To je neveljavno. Izhajam iz tega, da je odpved pravico do dopusta delavca, čeprav je pisna nična. V prisilni poravnavi so navadno udeležene vse stranke (Vsi dolžniki in vsi upniki, kjer so poleg tudi zaposleni) in se skupno dogovorijo o višini poplačila. Navadno se v prosilni poravnavi dogovori delež izplačila.

V nobenem primeru pa se ne sklene sporazuma o odpovedi pravici do regresa do plače. Zahtevke se da ob samem stečaju oziroma prisilni poravnavi. V teh primerih pa o poplačilu ne odloča delodajalec, pač pa uprevitel (prisilni, stečajni).