Prisilna poravnava
Moderator: Mirko Zbačnik
Prisilna poravnava
Ali učinek prisilne poravnave (80% odpis)vpliva samo na prenešeno poslovno izgubo ali tudi na preteklo davčno izgubo? Odpis obveznosti je namreč le delno pokril prenešeno poslovno izgubo in se zaradi tega niso oblikovale rezerve. Kaj je z pravico pokrivanja pretekle davčne izgube ali ostaja?
MZ
V zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, so členi, ki se nanašajo na upoštevanje/neupoštevanje davčne izgube iz preteklih let:
- 28. člen: izvzem prihodkov iz odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave: prihodki iz naslova odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, se ne vključijo v davčno osnovo (morebitni znesek bi vpisali v zap. 2.8. davčnega obračuna);
- 37. člen: davčna izguba - posebna določba: zavezanec, ki po 28. členu tega zakona v davčno osnovo ne vključi prihodkov iz naslova odpisov dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij (znesek vpisan v zap. 2.8. davčnega obračuna) izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne vklučujejo v davčno osnovo.
Če iz davčne osnove niste izvzemali iz prihodkov, potem imate še vedno pravico do kritja davčne izgube v naslednjih davčnih obdobjih.
LP
- 28. člen: izvzem prihodkov iz odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave: prihodki iz naslova odpisa dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij, se ne vključijo v davčno osnovo (morebitni znesek bi vpisali v zap. 2.8. davčnega obračuna);
- 37. člen: davčna izguba - posebna določba: zavezanec, ki po 28. členu tega zakona v davčno osnovo ne vključi prihodkov iz naslova odpisov dolgov v postopku prisilne poravnave, v delu, ki se nanaša na oblikovanje rezerv po zakonu, ki ureja finančno poslovanje podjetij (znesek vpisan v zap. 2.8. davčnega obračuna) izgubi pravico do pokrivanja davčne izgube iz preteklih let v znesku prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv ne vklučujejo v davčno osnovo.
Če iz davčne osnove niste izvzemali iz prihodkov, potem imate še vedno pravico do kritja davčne izgube v naslednjih davčnih obdobjih.
LP
Prisilna poravnava
Še zmeraj ne vem, ali se v obračunu davka od dohodka zajame med prihodki celotni znesek odpisanih obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave ali samo tisti del, ki presega poslovno izgubo? Ali pravilno razumem:
Primer 1:
prenešena poslovna izguba 4000 enot
odpis obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave 3000 enot
pretekla davčna izguba 2000 enot
V davčni obračun ne gre 0 enot, ker ni oblikovanih dodatnih rezerv.
Primer 2:
prenešena poslovna izguba 4000 enot
odpis obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave 5000
pretekla davčna izguba 2000 enot
V davčni obračun se med vse prihodke zajame 1000 enot in v tem znesku se pod 2.8 davčnega obračuna ta znesek izvzame ter za teh 1000 enot izgubimo pravico pokrivati preteklo davčno izgubo.
Primer 1:
prenešena poslovna izguba 4000 enot
odpis obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave 3000 enot
pretekla davčna izguba 2000 enot
V davčni obračun ne gre 0 enot, ker ni oblikovanih dodatnih rezerv.
Primer 2:
prenešena poslovna izguba 4000 enot
odpis obveznosti na osnovi potrjene prisilne poravnave 5000
pretekla davčna izguba 2000 enot
V davčni obračun se med vse prihodke zajame 1000 enot in v tem znesku se pod 2.8 davčnega obračuna ta znesek izvzame ter za teh 1000 enot izgubimo pravico pokrivati preteklo davčno izgubo.
MZ
Odpis obveznosti gre tako ali tako v celoti v prihodke ("obdavčljive prihodke"). In če ti prihodki presegajo znesek poslovne izgube, ki je bila vključena v postopek prisilne poravnave, morate oblikovati rezerve. In da ta znesek oblikovanih rezerv ne bi bil obdavčen kot prihodek, jih izvzamete in vpišete v zap. 2.8. obrazca.
Primer 1.: ni oblikovanja rezerv, zato ostanejo vsi prihodki med obdavčljivimi prihodki t.j. 3000 enot; zap. 2.8. = 0; davčna izguba 2.000 enot
Primer 2: med prihodke so vključeni vsi prihodki (saj so sestavni del v zap. 1 davčnega obrazca - 5000) , odpisi obveznosti presegajo poslovno izgubo (5000 - 4000), zato je obveznost oblikovanja rezerv. Za znesek oblikovanih rezerv se zmanjša davčna izguba; zap. 2.8. =izvzeti prihodki 1.000 enot; davčna izguba 1.000 enot (2.000 - 1.000).
Zaključek: med obdavčljivimi prihodki ostanejo prihodki, ki izvirajo iz odpisa obveznosti do višine poslovne izgube, za presežek nad poslovno izgubo pa oblikujemo rezerve in ta del izvzamemo iz davčne osnove. Za isti znesek pa zmanjšamo tudi pretekle davčne izgube.
In še zanimivost: 41. člen zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti.... (Ur.l. RS 126/07) pripoznanje prihodkov odpisa obveznosti in s tem vključevanja v davčno osnovo obravnava drugače, kot je to veljalo do 31.12.2007 oziroma kot bo veljalo od 01.10.2008 dalje, ko prične zakon v celoti veljati:
41. člen
(računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)
(1) V izkazu poslovnega izida družbe se ne pripoznajo prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe na podlagi:
1. prenehanja terjatev, ki so jih upniki prenesli na družbo v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, ali
2. zmanjšanja terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.
(2) Družba mora v breme zneska njenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena pokriti preneseno izgubo in za morebitne razliko do celotnega zneska teh obveznosti oblikovati kapitalske rezerve.
(3) Družba, ki je oblikovala kapitalske rezerve po drugem odstavku tega člena, ne sme izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona tako, da z vsemi svojimi upniki sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo.
LP
Primer 1.: ni oblikovanja rezerv, zato ostanejo vsi prihodki med obdavčljivimi prihodki t.j. 3000 enot; zap. 2.8. = 0; davčna izguba 2.000 enot
Primer 2: med prihodke so vključeni vsi prihodki (saj so sestavni del v zap. 1 davčnega obrazca - 5000) , odpisi obveznosti presegajo poslovno izgubo (5000 - 4000), zato je obveznost oblikovanja rezerv. Za znesek oblikovanih rezerv se zmanjša davčna izguba; zap. 2.8. =izvzeti prihodki 1.000 enot; davčna izguba 1.000 enot (2.000 - 1.000).
Zaključek: med obdavčljivimi prihodki ostanejo prihodki, ki izvirajo iz odpisa obveznosti do višine poslovne izgube, za presežek nad poslovno izgubo pa oblikujemo rezerve in ta del izvzamemo iz davčne osnove. Za isti znesek pa zmanjšamo tudi pretekle davčne izgube.
In še zanimivost: 41. člen zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti.... (Ur.l. RS 126/07) pripoznanje prihodkov odpisa obveznosti in s tem vključevanja v davčno osnovo obravnava drugače, kot je to veljalo do 31.12.2007 oziroma kot bo veljalo od 01.10.2008 dalje, ko prične zakon v celoti veljati:
41. člen
(računovodska obravnava učinkov potrjene prisilne poravnave)
(1) V izkazu poslovnega izida družbe se ne pripoznajo prihodki zaradi prenehanja obveznosti družbe na podlagi:
1. prenehanja terjatev, ki so jih upniki prenesli na družbo v postopku spremembe osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja v skladu s pododdelkom 4.4.4 tega zakona, ali
2. zmanjšanja terjatev v skladu s potrjeno prisilno poravnavo.
(2) Družba mora v breme zneska njenih obveznosti iz prvega odstavka tega člena pokriti preneseno izgubo in za morebitne razliko do celotnega zneska teh obveznosti oblikovati kapitalske rezerve.
(3) Družba, ki je oblikovala kapitalske rezerve po drugem odstavku tega člena, ne sme izvesti rednega zmanjšanja osnovnega kapitala prej kot v desetih letih po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave in tudi ne pred potekom roka za izpolnitve vseh obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi.
(4) Prvi do tretji odstavek tega člena se smiselno uporabljajo tudi, če družba zunaj postopka prisilne poravnave izvede finančno prestrukturiranje na podlagi poročila o ukrepih finančnega prestrukturiranja iz 35. člena tega zakona tako, da z vsemi svojimi upniki sklene zunajsodno poravnavo, po kateri se njene obveznosti zmanjšajo zaradi delnega odpusta dolga, na katerega upniki pristanejo s to poravnavo.
LP
Prisilna poravnava
Če prav razumem, in predpostavim, da tekočega poslovanja ni (je poslovni in davčni rezulat 0 enot), bi bilo takole:
Primer 1:
3000 enot prihodki
-2000 enot pretekle davčne izgube
ostane davčna osnova 1000 enot, ki je obdavčena
Primer 2:
5000 enot prihodki
- 1000 enot izvzeti prihodki (pod zap. 2.
= 4000 enot davčne osnove
-1000 enot pretekle davčne izgube (za 1000 enot smo izgubili pravico pokrivanja)
=ostane davčna osnova 3000 enot, ki je obdavčena
hvala in lp!
Primer 1:
3000 enot prihodki
-2000 enot pretekle davčne izgube
ostane davčna osnova 1000 enot, ki je obdavčena
Primer 2:
5000 enot prihodki
- 1000 enot izvzeti prihodki (pod zap. 2.
= 4000 enot davčne osnove
-1000 enot pretekle davčne izgube (za 1000 enot smo izgubili pravico pokrivanja)
=ostane davčna osnova 3000 enot, ki je obdavčena
hvala in lp!
MZ
Prisilna poravnava
V čem je torej smisel sanacije podjetja, če si nato za odpis obveznosti po potrjeni prisilni poravnavi obdavčen. Podjetje je torej dolžno plačati davek od dohodka in še nato mesečne akontacije.
Ali pravilno razumem, da bo novi zakon ( (druga točka 41. člena) to spremenil? Da se bo med prihodki pripoznal samo znesek, ki bo presegel poslovno izgubo (oblikovane kapitalske rezerve).
Hvala in Lp
Ali pravilno razumem, da bo novi zakon ( (druga točka 41. člena) to spremenil? Da se bo med prihodki pripoznal samo znesek, ki bo presegel poslovno izgubo (oblikovane kapitalske rezerve).
Hvala in Lp
MZ
41. člen Zakona govori o tem, da se prihodki ne bi pripoznali v poslovnem izidu (računovodsko izkazovanje prihodkov), ampak bi bili direktno namenjeni kritju izgube iz prisilne poravnave. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb (ki davčno opredeljuje način izkazovanja teh prihodkov) zaenkrat še te dikcije ne vsebuje, kar pomeni, da je potrebno oba zakona medsebojno uskladiti. To pa ne pomeni, da bodo prihodki izvzeti iz davčne osnove (lahko da, lahko ne...), le med prihodki jih ne bomo izkazovali (vključevanje v davčno osnovo kot povečanje davčne osnove!!)
18. člen veljavnega Zakona o finančnem poslovanju pa o tem pravi:
Dolžnost oblikovanja rezerv
18. člen
(1) Če je prisilna poravnava potrjena, mora podjetje v višini prihodkov, ki so nastali zaradi odpisa vseh oziroma dela obveznosti v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, pokriti izgubo preteklih let in za morebitno razliko oblikovati dodatne rezerve.
(2) Če podjetje po prejšnjem odstavku oblikuje dodatne rezerve, se prihodki, ki so nastali zaradi odpisa vseh oziroma dela obveznosti v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, do višine dodatno oblikovanih rezerv, ne upoštevajo v osnovi za odmero davka od dobička.
(3) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka podjetje v davčnih izkazih preteklih petih let izkazovalo izgubo, izgubi pravico pokrivati izkazano izgubo z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih letih do višine prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv po prejšnjem odstavku ne upoštevajo v osnovi za odmero davka od dobička.
A je pravično, da so nastali prihodki iz odpisov obveznosti vključeni v davčno osnovo ali ne, je stvar presoje. Če so na eni strani priznani kot davčno priznani odhodki, potem je tudi razumljivo, da so na drugi strani obdavčljivi prihodki.
LP
18. člen veljavnega Zakona o finančnem poslovanju pa o tem pravi:
Dolžnost oblikovanja rezerv
18. člen
(1) Če je prisilna poravnava potrjena, mora podjetje v višini prihodkov, ki so nastali zaradi odpisa vseh oziroma dela obveznosti v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, pokriti izgubo preteklih let in za morebitno razliko oblikovati dodatne rezerve.
(2) Če podjetje po prejšnjem odstavku oblikuje dodatne rezerve, se prihodki, ki so nastali zaradi odpisa vseh oziroma dela obveznosti v skladu s pogoji potrjene prisilne poravnave, do višine dodatno oblikovanih rezerv, ne upoštevajo v osnovi za odmero davka od dobička.
(3) Če je v primeru iz prejšnjega odstavka podjetje v davčnih izkazih preteklih petih let izkazovalo izgubo, izgubi pravico pokrivati izkazano izgubo z zmanjšanjem davčne osnove v naslednjih letih do višine prihodkov, ki se zaradi oblikovanja rezerv po prejšnjem odstavku ne upoštevajo v osnovi za odmero davka od dobička.
A je pravično, da so nastali prihodki iz odpisov obveznosti vključeni v davčno osnovo ali ne, je stvar presoje. Če so na eni strani priznani kot davčno priznani odhodki, potem je tudi razumljivo, da so na drugi strani obdavčljivi prihodki.
LP