ODO-1 IN ODO-2
Moderator: Mirko Zbačnik
Verjetno nas ima precej primere, ko na internetu downloadamo licence za računalniške programe. Licenco plačaš takoj in downloadaš. Te licence so za našo uporabo in ne za nadaljno prodajo.
Poglejmo npr. nabavo neke licence cca: 10.000 sit
Če prav razumem, moram na dan plačila te licence:
- klicati to tuji firmo (nemogoče, če ste že imeli kakšen primer) in se dogovoriti z njimi, da jim bomo nakazali le 75 % zneska, ker moramo po naši zakonodaji 25 % nakazati državi. To je neizvedljivo. )
- izpolniti ODO-1 obrazec
ali pa
- najmanj 16 dni pred nakupom te licence: preštudirati mednarodni sporazum in nekako razbrati (na DURS itak nihče še nič ne ve) ali se da uveljavljati kakšno ugodnost v izogib dvojnemu obdavčenju. Če ugotovim, da se da uveljavljat ugodnost moram od prejemnika dobiti:
a) ustrezen ZAHTEVEK za zmanjšanje ali oprostitev davka
b)poslati zahtevek še na DURS
c) počakati, da DURS v 15 dneh odloči ali bo oprostitev priznana in šele nato Oddati ODO-1 obrazec z nižjim odstotkom davka.
Za vse to porabim kar nekaj časa.
Ker kupec ne bo zadovoljen, da dobi 25% manj denarja, ker bi precej denarja zmetala stran za telefone v tujino - 1 varianta odpade.
Ker sem sredi bilanc in ni časa za branje mednarodnih zakonov, ker DURS nima pojma, ker bodo stroški telefonskih klicev za dogovarjanje o zahtevku veliki - 2. varianta odpade.
Ostane mi samo to, da lepo kupcu plačam cel znesek. Na dan izplačila izračunam tak bruto znesek, da bo po odbitku 25% akontacije, prišel ravno pravi neto, in ta 25% davek nakažem DURS.
Ta znesek davka je seveda zame DAVČNO NEPRIZNAN STROŠEK, je pa še zmeraj ceneje kot klici v tujino, cena moje ure dela ITD.
DRŽAVA NAS JE TAKO POSTAVILA V NEIZHODEN POLOŽAJ. TO JE KRAJA našega denarja.
Kakšno brezvezno delo zaradi ene uboge licence v višini 10.000 sit za računalniški antivirusni program.

Poglejmo npr. nabavo neke licence cca: 10.000 sit
Če prav razumem, moram na dan plačila te licence:
- klicati to tuji firmo (nemogoče, če ste že imeli kakšen primer) in se dogovoriti z njimi, da jim bomo nakazali le 75 % zneska, ker moramo po naši zakonodaji 25 % nakazati državi. To je neizvedljivo. )
- izpolniti ODO-1 obrazec
ali pa
- najmanj 16 dni pred nakupom te licence: preštudirati mednarodni sporazum in nekako razbrati (na DURS itak nihče še nič ne ve) ali se da uveljavljati kakšno ugodnost v izogib dvojnemu obdavčenju. Če ugotovim, da se da uveljavljat ugodnost moram od prejemnika dobiti:
a) ustrezen ZAHTEVEK za zmanjšanje ali oprostitev davka
b)poslati zahtevek še na DURS
c) počakati, da DURS v 15 dneh odloči ali bo oprostitev priznana in šele nato Oddati ODO-1 obrazec z nižjim odstotkom davka.
Za vse to porabim kar nekaj časa.
Ker kupec ne bo zadovoljen, da dobi 25% manj denarja, ker bi precej denarja zmetala stran za telefone v tujino - 1 varianta odpade.
Ker sem sredi bilanc in ni časa za branje mednarodnih zakonov, ker DURS nima pojma, ker bodo stroški telefonskih klicev za dogovarjanje o zahtevku veliki - 2. varianta odpade.
Ostane mi samo to, da lepo kupcu plačam cel znesek. Na dan izplačila izračunam tak bruto znesek, da bo po odbitku 25% akontacije, prišel ravno pravi neto, in ta 25% davek nakažem DURS.
Ta znesek davka je seveda zame DAVČNO NEPRIZNAN STROŠEK, je pa še zmeraj ceneje kot klici v tujino, cena moje ure dela ITD.
DRŽAVA NAS JE TAKO POSTAVILA V NEIZHODEN POLOŽAJ. TO JE KRAJA našega denarja.
Kakšno brezvezno delo zaradi ene uboge licence v višini 10.000 sit za računalniški antivirusni program.
zdaj je pa še mene začel gristi dvom, kaj paše sem (upam da močno pretiravam!!!):sad: npr
- zakup prostora na strežniku za gostovanje internetne strani pri podjetju, ki ima sedež v tujini
- plačilo za pravico do uporabe domene.com podjetju ki ima sedež v tujini
in da to še plačaš s kreditno kartico in šele čez en mesec izveš na kateri datum je bila obremenjena
- zakup prostora na strežniku za gostovanje internetne strani pri podjetju, ki ima sedež v tujini
- plačilo za pravico do uporabe domene.com podjetju ki ima sedež v tujini
in da to še plačaš s kreditno kartico in šele čez en mesec izveš na kateri datum je bila obremenjena
Nekaj je napisanega tudi tukaj:
http://www.rfr.si/davcni_odt.pdf
Glede oddaje obrazcev ODO - 1 in 2:
Preverjeno danes na DURSU:
Tudi prazne obrazce je treba oddati.
(kaj jim pa bodo, pa še sami ne vedo......[xx(])
http://www.rfr.si/davcni_odt.pdf
Glede oddaje obrazcev ODO - 1 in 2:
Preverjeno danes na DURSU:
Tudi prazne obrazce je treba oddati.
(kaj jim pa bodo, pa še sami ne vedo......[xx(])
-
prometelko
- Začetnik

- Prispevkov: 80
- Pridružen: 01 Sep 2004, 10:56
- Kraj: Slovenia
Naji,
Kaj pa za obrazec ODO-1, ko plačuješ za licence in podobno.
Če imamo še račune iz leta 04, oz opravljena storitev v letu 04, pa bodo plačani v letu 05, verjetno tudi pomeni, da potem ne bo potrebno odvajati oz plačevati 25% davka na neto račun.
Ali kdo morda ve kaj o tem kaj več. Mislim nam bo sedja to stvari dejansko podražilo za 25 %, še posebej zaradi poslovanja z ZDA, ko nimamo njihovih davčnih številk.
Hvala za odgovore
Kaj pa za obrazec ODO-1, ko plačuješ za licence in podobno.
Če imamo še račune iz leta 04, oz opravljena storitev v letu 04, pa bodo plačani v letu 05, verjetno tudi pomeni, da potem ne bo potrebno odvajati oz plačevati 25% davka na neto račun.
Ali kdo morda ve kaj o tem kaj več. Mislim nam bo sedja to stvari dejansko podražilo za 25 %, še posebej zaradi poslovanja z ZDA, ko nimamo njihovih davčnih številk.
Hvala za odgovore
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote"><i>napisal bana</i>
<br />Tanja11, od kod ti podatek, da je ta davek davčno nepriznan odhodek. Men se bo počas zmešal od vsega tega
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Malce nerodno sem se izrazila. Ne znam drugače razložiti, kot na primeru: Strošek licence je npr. 10.000 sit(dano na kto 4__) od tega bi morali državi odtegniti 2.500 sit, dobavitelju pa izplačati 7.500 sit.
Če kupcu plačamo celih 10.000 sit (ker sicer ne moreš downloadati) in izračunamo tak bruto (13.333,33 SIT), da bo 25% bruta ravno 10.000 sit vidimo, da dobimo na ktu 4___ 10.000 sit(davka pa je 3.333,33 SIt). Ker je 2.500 Sit preveč na KTU 4___,je ta strošek verjetno davčno nepriznan - po moje. Verjetno je tudi del davka 3.333,33-2.500,00 sit=833,33sit davčno nepriznan. Skupaj je torej 3.333,33 SIT nepriznanega.
Meni se zdi slabo, ker ni definirano, kaj je to licenca?
Ali naj jo vrednostno omejijo ali pa jasno razložijo, kaj je licenca.
Če preko prodajalca, ki prodaja licenco, ki se prodaja v milijonih izvodih, kupimo eno licenco, ali je za tak primer res mišljen odtegljaj ali le ko gre za specifične licence večjih vrednosti, ki se plačajo direktno razvijalcu licence in ne preko prodajalcev,itd?
<br />Tanja11, od kod ti podatek, da je ta davek davčno nepriznan odhodek. Men se bo počas zmešal od vsega tega
<hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Malce nerodno sem se izrazila. Ne znam drugače razložiti, kot na primeru: Strošek licence je npr. 10.000 sit(dano na kto 4__) od tega bi morali državi odtegniti 2.500 sit, dobavitelju pa izplačati 7.500 sit.
Če kupcu plačamo celih 10.000 sit (ker sicer ne moreš downloadati) in izračunamo tak bruto (13.333,33 SIT), da bo 25% bruta ravno 10.000 sit vidimo, da dobimo na ktu 4___ 10.000 sit(davka pa je 3.333,33 SIt). Ker je 2.500 Sit preveč na KTU 4___,je ta strošek verjetno davčno nepriznan - po moje. Verjetno je tudi del davka 3.333,33-2.500,00 sit=833,33sit davčno nepriznan. Skupaj je torej 3.333,33 SIT nepriznanega.
Meni se zdi slabo, ker ni definirano, kaj je to licenca?
Ali naj jo vrednostno omejijo ali pa jasno razložijo, kaj je licenca.
Če preko prodajalca, ki prodaja licenco, ki se prodaja v milijonih izvodih, kupimo eno licenco, ali je za tak primer res mišljen odtegljaj ali le ko gre za specifične licence večjih vrednosti, ki se plačajo direktno razvijalcu licence in ne preko prodajalcev,itd?



