Oprema

[Jessi]

Kako knjižim opremo za pisarno

mavčna plošča
emulzija
trak
kit
vhodnevrate
okno
pisalnamiza in omare stoli miza

moram kaj od tega amortizirati??????

Kaj pa izkop za temelj (kjer bo stala hala)
potem delo, beton, pesek....

lp

[fiser]

Vlaganja v osnovna sredstva knjižimo preko skupine 027 za nepremičnine v gradnji in izdelavi. Na ta konto knjižimo vsa vlaganja v izgradnjo nepremičnine. Od izkopov do vgradnje stavbenga pohištva, torej ves material ki se vgradi v stavbo. Vse ostalo je oprema, ki jo knjižimo v breme konta 047 . oprema v gradnji oz.izdelavi (pohištvo, stoli, mize, stroji...).

[Mirko Zbačnik]

Tudi jaz se strinjam s predhonikom, le dodal bi še, da je po novih SRS (sicer sem jaz počel to že prej spomezi.k:), smiselno deliti opremo oziroma zgradbe na "dele", glede na rok trajanja. ločeno bi vodil vse inštalacije, vrata, okna ..., tertudi dele zgradb, ki so sestavljeni iz materiala z različno življensko dobo.

[Jessi]

Torej notranja oprema ( pohištvo)
konto 047
kateri je že protikonto

vlaganje v popravilo pisarne ( ni nepremičnina last firme d.o.o.)
torej mavčna plošča ,emulzija, trak, kit ,vhodne,vrate, kljuke, okno
konto 027
protikonto ???

zgoraj navedeno je pisarna ki je v najemu

sedaj pa še hala ki jo bo naredila firma ampak zopet ne na lastnem zemlišču torej najemnina
tu so pa tejle stroški
načrt, izkop, temelji, pesek, beton...........
kako pa to knjiđim

[Mirko Zbačnik]

konto 047
kateri je že protikonto

A mogoče nastane zato nabavo kakšna obveznost do dobaviteljev, konto (220) in kerste verjetno še zavezanec za DDV, nastane še teriatev za DDV (160) vrednost brez DDV pa je vrednost opreme?

O primeru, ki ga navajate ne vemo, a gre za opremljanje objekta v najemu (ni vaša last), ali za objekt, ki ga gradite na zemljišču, ki ga imate v najemu. lahko bi smatrali, da se gradbena dela poračunajo kot strošek najemnine ... ali pa gre za objekt, namenjen prodaji. V tem primeru bi bil to objekt "na zalogi" (vasj mislim datako možnost omenjajo novi SRS).

[Jessi]

ja prav proti konto je 2200 in ddv 1600

kod drugo gre za objekt ki ni naša last (najemnina) bomo jo pa mi uporabljali ko bo gotova in je v izdelavi (hala)

tu so pa tejle stroški
načrt, izkop, temelji, pesek, beton...........

torej naj knjižim zgoraj navejene stroške kod strošek najemnine

lp

[Mirko Zbačnik]

Tu bi šlo pa za porabo materiala za graditev objekta za prodajo (kakor vas razmem, če vas pravilno...), ki gre lahko preg zalog materiala (310) na stroške graditve. Kot sem nekje zalsedil, tudi to lahko knjižite kot zaloga proizvodov. A bolj verjetno je, da izstavljate mesečno račune po gradbenih situacijah. Gre le za storitev, s tem, da vi nabavljate tudi material. kako bo s plačilom, ali bo to "kompenzirano" z majemnino, krediti je pa drugo poglavje.

[Jessi]

Torej jaz sem pa takole hotela knjižit

prejem materiala za renoviranje pisarne(ki je v najemu)
npr.emulzija, kit, preklada, barva za stene,vrata, kljuka...

4000/2200
1600 ddv

oziroma 4001 stroški materiala, material za renoviranje pisarne
4001/2200
1600

notranjo opremo kod omare, pisalna miza...pa
0400/2200
1600

[slovan]

Bom nadaljevala s to temo, ker se odgovori nanašajo predvsem na način evidentiranja poslovnih dogodkov (način knjiženja) ne pa tudi na "problem" obnove/gradnje poslovnega prostora, ki ni v lasti "investitorja".
Vlaganja v poslovne prostore-nepremičnino (ne v opremo), ki niso last podjetja, predstavljajo tako imenovane usredstvene stroške naložb v tuja opredmetena osnovna sredstva (001). Vlaganja v tuja osnovna sredstva se amortizirajo po stopnji, ki je odvisna od časa najema poslovnega prostora. V primeru, da gre le za tekoče vzdrževanje poslovnega prostora (beljenje sten . .), predstavljajo izdatki tekoče stroške podjetja.
Če vlagamo v poslovni prostor, ki je last fizične osebe, se vlaganja, ki povečujejo vrednost poslovnega prostora (knjiženje 001=zamenjava oken, vrat, zamenjava parketa, nova električna ali vodovodna napeljava) smatrajo kot plačana najemnina, od katere je potrebno obračunati/plačati davčni odtegljaj (25% od 60%-ne osnove. Osnova je vrednost izdatkov).

Podobno kot pri "obnovi poslovnega prostora" se postavlja vprašanje lastništva tudi pri gradnji hale. Za gradnjo hale potrebujemo gradbeno dovoljenje, ki ga lahko pridobi lastnik ali pa tisti, ki je od lastnika pridobil STAVBNO PRAVICO. Jessi navaja, "da za objekt plačujejo najemnino": torej objekt že obstaja in se po vsej verjetnosti zdaj obnavlja/dograjuje.
Ali je najemodajalec fizična ali pravna oseba? Če je fizična oseba so zaključki popolnoma enaki kot pri vlaganjih v poslovni prostor.
Lepo pozdravljeni!

[Jessi]

Slovan najlepša hvala ti.

Torej če imamo pogodbo najemno za 5 let se to 5 let amortizira (oprema)
vzdrževanje oziroma renoviranje, pa gre pot tekoče stroške.

Najemodajalec je fizična oseba

[slovan]

Oprema je vaša last in nima nobene povezave z najetim poslovnim prostorom, ki je tuja last., torej se tudi ne uvršča med vlaganja na tujih osnovnih sredstvih. Opremo amortizirate po stopnjah, ki veljajo za to opremo- recimo da so to davčno priznane stopnje (računalniki= 50%; oprema/pohištvo = 25%, osebni avtomobili = 12,5%) oziroma določite dobo koristnosti in iz te dobe izpeljite stopnje amortizacije: 100/število let uporabe=stopnja amortizacije. Za davčne potrebe ta stopnja ne sme presegati davčnih stopenj, sicer se za razliko poveča osnova za davek iz dohodka pravnih oseb.

Če je najemodajalec fizična oseba je potrebno presoditi naravo vlaganj v objekt (tudi pogodbena določila, kako se obravnavajo vlaganja v najet poslovni prostor-ali se ne plača najemnina za določen čas itd.). in nato ugotoviti ali so omenjeni izdatki osnova za davčni odtegljaj ali ne (zamenjava vrat niso tekoča vzdrževalna dela - prostor pridobi na vrednosti . . .).
LP

[miz]

Mar nimajo vlaganja v tuja osnovna sredstva; naprimer v zgradbo 10% amortizacijske stopnje? Tukaj pišete, da si je stopnjo AM potrebno določite glede na dolžino najema zgradbe; kaj pa v primeru ko ti dolžina najema poslovnega prostora ni znana

Pa še nekaj; A mi lahko kdo podrobneje razloži kaj in kako glede davčnega odtegljaja.

Hvala.