Imamo osnovno sredstvo, ki ga normalno amortiziramo npr. dve leti, potem pa mu dodamo 'dogradnjo', dodatno komponento, ki se prav tako amortizira.
Kako je treba amortizirati nastalo kompozicijo, da bo prav?
Staro posebej, novo posebej, ali obe nekako skomponirati in amortizirati skupaj (v bistvu gre za isto inventarno številko)?
Zaradi lažje predstave: npr. nadgradnja računalnika z dodatnim pomnilnikom in procesorjem.
Se opravičujem, če je vprašanje morda preveč banalno - sem le 'knjigovodja po sili'...
Amortiziranje 'dograjenega' OS
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Vprašanje ni banalno, ker ga lahko vsak razlaga drugače, možno je, da tudi moj odgovor ni ravno pravšnji. navajan SRS, ki govori o tem:
<font color="blue">SRS 1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; <u>pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.</u> S podaljšanjem dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva je mišljeno podaljšanje prvotno opredeljene dobe, v kateri se opredmeteno osnovno sredstvo amortizira.</font id="blue">
Jaz razumem, SRS 1.15 tako, da za nabavno vrednost najprej zmanjšate odpisano vrednost osnovnega sredstva in tako podaljšate dobo amortiziranja.
Lahko pa v vašem primeru uporabite tudi vašo tezo, da dodatno komponento amortizirate (in ji daste tudi novo inventarno številko). To je lažje razumljivo v primeru prklopnika, ko mu dogradimo dvigalo, npr. Če bi šlo le za nadomesten del, bi v skladu s SRS 1.44, če gre za večje vrednosti, obravnavali kot osnovno sredstvo, v manjših pa je to strošek.
<font color="blue">SRS 1.44. Nadomestni deli se kupujejo in z njimi zamenjujejo deli opredmetenih osnovnih sredstev za različne namene, ki so pogosto odvisni tudi od tehničnih okoliščin delovanja, zato se računovodsko obravnavajo v skladu z dejansko namembnostjo. Nadomestni deli večjih vrednosti se praviloma obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe, nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem osnovnem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Nadomestni deli, namenjeni popravilom ali vzdrževanju, se obravnavajo kot material za vzdrževanje, ki se ob nabavi prenese v vrednost zalog materiala, po vgraditvi pa se njihova vrednost zmanjša v breme stroškov materiala.</font id="blue">
Ne vem, če sem vam kaj pomagal. Računalnik ni kakšnavelika vrednost, tako da so možne vse rešitve. Jaz osebno se nagibam k prvi (po SRS 1.15).
Navsezadnje enkrat vse preide med stroške in odhodke poslovanja.
Mirko
<font color="blue">SRS 1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; <u>pri tem stroški, ki omogočajo podaljšanje dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva, najprej zmanjšajo do takrat obračunani amortizacijski popravek njegove vrednosti.</u> S podaljšanjem dobe koristnosti opredmetenega osnovnega sredstva je mišljeno podaljšanje prvotno opredeljene dobe, v kateri se opredmeteno osnovno sredstvo amortizira.</font id="blue">
Jaz razumem, SRS 1.15 tako, da za nabavno vrednost najprej zmanjšate odpisano vrednost osnovnega sredstva in tako podaljšate dobo amortiziranja.
Lahko pa v vašem primeru uporabite tudi vašo tezo, da dodatno komponento amortizirate (in ji daste tudi novo inventarno številko). To je lažje razumljivo v primeru prklopnika, ko mu dogradimo dvigalo, npr. Če bi šlo le za nadomesten del, bi v skladu s SRS 1.44, če gre za večje vrednosti, obravnavali kot osnovno sredstvo, v manjših pa je to strošek.
<font color="blue">SRS 1.44. Nadomestni deli se kupujejo in z njimi zamenjujejo deli opredmetenih osnovnih sredstev za različne namene, ki so pogosto odvisni tudi od tehničnih okoliščin delovanja, zato se računovodsko obravnavajo v skladu z dejansko namembnostjo. Nadomestni deli večjih vrednosti se praviloma obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe, nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem osnovnem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva. Nadomestni deli, namenjeni popravilom ali vzdrževanju, se obravnavajo kot material za vzdrževanje, ki se ob nabavi prenese v vrednost zalog materiala, po vgraditvi pa se njihova vrednost zmanjša v breme stroškov materiala.</font id="blue">
Ne vem, če sem vam kaj pomagal. Računalnik ni kakšnavelika vrednost, tako da so možne vse rešitve. Jaz osebno se nagibam k prvi (po SRS 1.15).
Navsezadnje enkrat vse preide med stroške in odhodke poslovanja.
Mirko
Hvala za pomoč, Mirko, zelo ste mi pomagali!
Druga metoda, ki je, kot pravite, tudi možna, se mi zdi enostavnejša in preglednejša z vidika izračuna amortizacije 'dograjenega' OS: amortizacijo računam za vsako komponento posebej, vsaka komponenta ima tudi začetek in konec amortiziranja. Če 'zlepim' obe komponenti v eno enoto, stvar ni tako preprosta, saj se osnova za izračun amortizacije (nabavna vrednost) nekje na sredi obdobja spremeni, obdobje pa podaljša in amortizacijski načrt zlepka je bolj kompliciran. Imam prav?
Kar me skrbi pri obračunu po komponentah, je korektno vodenje inventarnih številk. Pri dograjenem OS gre fizično za isto inventarno številko, ki smo ji dodali še eno komponento, kot je npr. dodatna diskovna enota, ki se vgradi v ohišje že prej nabavljenega računalnika. Zaradi obračuna amortizacije pa moram voditi vsako komponento kot svojo (inventarno) številko. Razen, če je dopuščeno, da inventarna številka vsebuje več sestavin, ki se amortizirajo vsaka s svojim amortizacijskim načrtom?
Druga metoda, ki je, kot pravite, tudi možna, se mi zdi enostavnejša in preglednejša z vidika izračuna amortizacije 'dograjenega' OS: amortizacijo računam za vsako komponento posebej, vsaka komponenta ima tudi začetek in konec amortiziranja. Če 'zlepim' obe komponenti v eno enoto, stvar ni tako preprosta, saj se osnova za izračun amortizacije (nabavna vrednost) nekje na sredi obdobja spremeni, obdobje pa podaljša in amortizacijski načrt zlepka je bolj kompliciran. Imam prav?
Kar me skrbi pri obračunu po komponentah, je korektno vodenje inventarnih številk. Pri dograjenem OS gre fizično za isto inventarno številko, ki smo ji dodali še eno komponento, kot je npr. dodatna diskovna enota, ki se vgradi v ohišje že prej nabavljenega računalnika. Zaradi obračuna amortizacije pa moram voditi vsako komponento kot svojo (inventarno) številko. Razen, če je dopuščeno, da inventarna številka vsebuje več sestavin, ki se amortizirajo vsaka s svojim amortizacijskim načrtom?
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Če za stroške komponente (nadgradnje) najprej zmanjšate odpisano vrednost odnovnega sredtva, se vam nabavna vrednost in posledično tudi mesečni znesek amortizacije ne spremeni.
Če pa boste obravnavali komponento posebej, je vsekakor enosavnejše dodati inventarno številko.
Vendar gre pri vas lahko tudi za nalsednje, mislim, da tega nisem posebej povdaril, bom kar kopiral iz SRS:
<font color="blue">SRS 1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; ...</font id="blue">
Lahko bi razumel, da ne gre za podaljšanje dobe pač pa bolj za povečanje nabavne vrednosti.
Mirko
Če pa boste obravnavali komponento posebej, je vsekakor enosavnejše dodati inventarno številko.
Vendar gre pri vas lahko tudi za nalsednje, mislim, da tega nisem posebej povdaril, bom kar kopiral iz SRS:
<font color="blue">SRS 1.15. Stroški, ki nastajajo v zvezi z opredmetenim osnovnim sredstvom, povečujejo njegovo nabavno vrednost, če povečujejo njegove prihodnje koristi v primerjavi s prvotno ocenjenimi; ...</font id="blue">
Lahko bi razumel, da ne gre za podaljšanje dobe pač pa bolj za povečanje nabavne vrednosti.
Mirko
Še eno vprašanje me 'matra'!
Recimo, da se odločim za prvo varianto - odštevanje nabavne vrednosti dodane komponente od zneska že amortizirane vrednosti prvotnega OS. Ta varianta mi bolj ustreza tudi zato, ker mi ni treba odpirati nove, fiktivne inventarne številke za dodano komponento, ampak se vse dogaja na stari inventarni številki, kar je tudi v skladu s 'fiziko'.
Kaj pa, če nabavna vrednost dodane komponente presega znesek amortizacije in tako postane znesek že amortizirane vrednosti OS negativen? Na primer: letna vrednost amortizacije za OS znaša 50.000 SIT, konec prvega leta pa OS dodam komponento z nabavno vrednostjo 70.000 SIT. Ko odštejem ta znesek od amortizacije, dobim -20.000 SIT.
Ali to predstavlja kakšen problem pri knjiženju amortizacije?
Kasnejše amortiziranje ta znesek sicer sčasoma spravi na plus, a vendar me zanima, ali lahko nastane kakšen zaplet s knjiženjem ali bilanco?
Recimo, da se odločim za prvo varianto - odštevanje nabavne vrednosti dodane komponente od zneska že amortizirane vrednosti prvotnega OS. Ta varianta mi bolj ustreza tudi zato, ker mi ni treba odpirati nove, fiktivne inventarne številke za dodano komponento, ampak se vse dogaja na stari inventarni številki, kar je tudi v skladu s 'fiziko'.
Kaj pa, če nabavna vrednost dodane komponente presega znesek amortizacije in tako postane znesek že amortizirane vrednosti OS negativen? Na primer: letna vrednost amortizacije za OS znaša 50.000 SIT, konec prvega leta pa OS dodam komponento z nabavno vrednostjo 70.000 SIT. Ko odštejem ta znesek od amortizacije, dobim -20.000 SIT.
Ali to predstavlja kakšen problem pri knjiženju amortizacije?
Kasnejše amortiziranje ta znesek sicer sčasoma spravi na plus, a vendar me zanima, ali lahko nastane kakšen zaplet s knjiženjem ali bilanco?
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Jaz razmem to tako, kot piše v SRS, da najprej zmanjšamo popravek vrednosti, ko ga ni več, razumem tako, da pa poveča nabavno vrednost.
Če imamo N.V. 100 enot, popravek 50 enot, vrednost dograditve pa 60, bi bil končni rezultat tega sredstva n.v. 110 enot.
Pri vseh variantah je amortizacija enaka, le razporetditev med leti (dvemi, ker gre za računalniško opremo) je različna.
Ne razumem pa definicije iz SRS 1.44 <font color="blue">Nadomestni deli večjih vrednosti se praviloma obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe, nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem osnovnem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva.</font id="blue"> Če prav razumem, mora imeti dogradni del enako stopnjo amortizacije.
V praksi še nisem imel takšnega primera, le skušam razumeti SRS. Moje osebno mnenje, da je še najboljša varianta povečanje N.V. računalnika. Prosim, še za kakšno mnenje.
Mirko
Če imamo N.V. 100 enot, popravek 50 enot, vrednost dograditve pa 60, bi bil končni rezultat tega sredstva n.v. 110 enot.
Pri vseh variantah je amortizacija enaka, le razporetditev med leti (dvemi, ker gre za računalniško opremo) je različna.
Ne razumem pa definicije iz SRS 1.44 <font color="blue">Nadomestni deli večjih vrednosti se praviloma obravnavajo kot opredmetena osnovna sredstva, ki se amortizirajo ne glede na začetek uporabe, nadomestni deli, ki se uporabljajo pri enem samem osnovnem sredstvu, pa se amortizirajo v dobi koristnosti tega sredstva.</font id="blue"> Če prav razumem, mora imeti dogradni del enako stopnjo amortizacije.
V praksi še nisem imel takšnega primera, le skušam razumeti SRS. Moje osebno mnenje, da je še najboljša varianta povečanje N.V. računalnika. Prosim, še za kakšno mnenje.
Mirko
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11763
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Seveda jo lahko izberemo, glede na dejansko stanje. Tudi stopnje lahko sami določimo, pri vsem moramo paziti le ob napovedi davka, da upoštevamo davčno priznane stroške amortizacije, če je stopnja višja, kot je v zakonu o davku od dobička. Davčno priznana amortizacija je le do zneska, obračunanega z uporabo enakomernega časovnega oamortiziranja. Tako bi lahko obdobje (na začetku ali na koncu, odvisno od izbrane metode) upoštevali le del amortizacije, prersežek pa bi povečeval davčno osnovo. Amortiziranje ni "zacementirano" z davčnimi predpsi, pač pa naj bi se prilagajalo dejanskim potrebam.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko