Pri delodajalcu sem zaposlen več kot 6 let. Do pred dveh let je bilo izplačevanje plač, regresa itd vse lepo in prav potem pa so se začela zakasnjevanja iz meseca v mesec pa tudi plačila po najinem dogovoru (takoimenovana na črno) so se prenehala izplačevati tako da se je ta znesek nakopičil na 500.000sit. Regres za lansko leto do danes še nisem dobil izplačan poleg tega pa mi je sodelavec v decembru sporočil da mi šef sporoča da ne rabim več hoditi v službo, danes pa zahteva mojo odpoved. Naj povem da je to gonstinski nočni lokal in da se z enakim problemom spopada večina tam zaposlenih, vedno šef obljublja da bo poravnal svoje dolgove na koncu pa nič iz tega. Kaj storiti?
hvala za vašo pomoč
KAJ STORITI?
Moderator: Mirko Zbačnik
Vsekakor vam ne svetujem, da ne daste sami odpovedi, seveda če to ni tudi v vašem intersu, izjava sodelavca poleg tega ni izjava šefa, poskuste se pogovoriti z njim kje je problem, mu dopovedati da imate poleg delovnih obveznosti tudi pravice iz delovnega razmerja, ter na miren način rešiti spore. Glede izplačila na črno pa : v primeru reševanja konfliktov pri sodišču, lahko pozabite nanj. V kolikor vas ne potrebuje naj vas raje on odslovi kot tehnološki višek, boste vsaj kaj imeli od tega. mogoče ima pa kdo od vas drugačno mnenje.
lp
lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator
- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Najprej si preberita članek iz dnevnika Večer:
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (V.)
<div align="left"><center>Delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi</center></div id="left">
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
Z institutom izredne odpovedi daje zakon o delovnih razmerjih (ZDR) možnost tudi delavcu, da takrat, ko so izpolnjeni zakonski razlogi, tokrat na strani delodajalca, odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. Kot smo že povedali pri izredni odpovedi delodajalca, so ti razlogi tudi pri izredni odpovedi delavca takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V tem primeru je naloga delavca, da izkaže in dokaže obstoj posameznega razloga, ki takšno izredno odpoved dovoljuje.
Razlogi za izredno odpoved
Poglejmo si razloge, ki jih ZDR določa za izredno odpoved delavca; to so, kot rečeno, razlogi na strani delodajalca:
- če delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače - poudariti je treba, da samo nezagotavljanje dela za delavca še ni odpovedni razlog, saj je v takem primeru delodajalec dolžan delavcu zagotavljati nadomestilo plače v višini delavčeve povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev. Če pa delodajalec ne izpolnjuje niti svoje temeljne obveznosti, to je obveznosti plačila, je podan razlog za izredno odpoved. Izjemnega pomena je torej, da mora delodajalec delavcu, če mu ne zagotavlja dela, tudi če je delavec doma, izplačevati 100-odstotno nadomestilo plače. To je znak izključne odgovornosti delodajalca za poslovni riziko;
- če delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače - to je podoben primer kot v prvi alineji;
- če je delodajalec vsaj dva meseca delavcu izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo - delavec ni dolžan nositi posledic slabega ekonomskega položaja delodajalca (delavec ima v tem primeru možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Kaj pomeni bistveno zmanjšano plačilo, je lahko odvisno od posamičnega primera, določnejši odgovor pa bo dala sodna praksa;
- če delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v šestih mesecih ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku - tudi ta primer se nanaša na temeljno obveznost delodajalca, ki pomeni tudi redno in pravočasno izplačevanje dogovorjene plače;
- če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje - na predmetne obveznosti, ki jih je na to področje prinesel zakon o varnosti in zdravju pri delu, se nanaša tudi ZDR, ki delodajalcu nalaga zagotovitev varnih delovnih razmer;
- če je delodajalec delavca žalil ali se do njega nasilno vedel ali če kljub delavčevim opozorilom ni preprečil takega ravnanja drugih delavcev;
- če delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na spol - ZDR zahteva enako obravnavo delavcev glede na spol v vseh sferah dela, pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi;
- če delodajalec delavcu ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem - skupaj s šesto alinejo ta primer tvori spoštovanje in varstvo delavčevega dostojanstva pri delu ter njegove osebnosti in zasebnosti.
Obvestiti je treba tudi inšpektorja
Tako kot pri izredni odpovedi delodajalca tudi pri izredni odpovedi delavca obstoj v zakonu določenega razloga samega še ne zadošča za odpoved pogodbe o zaposlitvi; delavec mora v izredni odpovedi izkazati tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi.
Opozoriti pa je treba še na obveznost delavca, da delodajalca na nastalo kršitev pisno opomni in pisno obvesti tudi inšpektorja za delo. Delavec lahko tako veljavno odpove šele po poteku osmih dni od pisnega opozorila, in sicer če delodajalec svojih obveznosti ne izpolni. Če delodajalec po opozorilu odpravi očitane kršitve, odpovednega razloga kot takega ni več, to pa nujno vpliva vsaj na zgoraj opozorjeno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Če se delodajalec na opomin delavca ne odzove, delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, to je od poteka osemdnevnega roka za odpravo nezakonitega stanja.
Glede na razloge, ki privedejo do izredne odpovedi, je delavec upravičen tako do odpravnine, do katere bi bil upravičen ob redni odpovedi iz poslovnih razlogov, odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in tudi nadomestila plače za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje.
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani <hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Najprej pa NIČESAR ne podisujte, ker se to smatra kot sporazumna odpoved. Ne podisujte nič, kar le malo diši po tem, Preberite si članek in skladno ukrepajte. Razlogov imate več kot preveč. Ker je želja delodajalca, da se vas reši, naj vas ne skrbi. Inšpektorju lahko naveste vse. Seveda upoštevajte nasvet Ane, v kolikor upate na korektnost delodajalca. Če mu je zaupanja vreden, seveda.
PS.: Nisem uspel najti linka, zato sem kopirav ves članek.
LP, Mirk:mad:
<blockquote id="quote"><font size="1" face="Tahoma, Verdana, Arial" id="quote">quote:<hr height="1" noshade id="quote">Prenehanje pogodbe o zaposlitvi (V.)
<div align="left"><center>Delavčeva izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi</center></div id="left">
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani
Z institutom izredne odpovedi daje zakon o delovnih razmerjih (ZDR) možnost tudi delavcu, da takrat, ko so izpolnjeni zakonski razlogi, tokrat na strani delodajalca, odpove pogodbo o zaposlitvi brez odpovednega roka. Kot smo že povedali pri izredni odpovedi delodajalca, so ti razlogi tudi pri izredni odpovedi delavca takšni, da onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. V tem primeru je naloga delavca, da izkaže in dokaže obstoj posameznega razloga, ki takšno izredno odpoved dovoljuje.
Razlogi za izredno odpoved
Poglejmo si razloge, ki jih ZDR določa za izredno odpoved delavca; to so, kot rečeno, razlogi na strani delodajalca:
- če delodajalec delavcu več kot dva meseca ni zagotavljal dela in mu tudi ni izplačal zakonsko določenega nadomestila plače - poudariti je treba, da samo nezagotavljanje dela za delavca še ni odpovedni razlog, saj je v takem primeru delodajalec dolžan delavcu zagotavljati nadomestilo plače v višini delavčeve povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev. Če pa delodajalec ne izpolnjuje niti svoje temeljne obveznosti, to je obveznosti plačila, je podan razlog za izredno odpoved. Izjemnega pomena je torej, da mora delodajalec delavcu, če mu ne zagotavlja dela, tudi če je delavec doma, izplačevati 100-odstotno nadomestilo plače. To je znak izključne odgovornosti delodajalca za poslovni riziko;
- če delavcu ni bilo omogočeno opravljanje dela zaradi odločbe pristojne inšpekcije o prepovedi opravljanja delovnega procesa ali prepovedi uporabe sredstev za delo dalj kot 30 dni in mu delodajalec ni plačal zakonsko določenega nadomestila plače - to je podoben primer kot v prvi alineji;
- če je delodajalec vsaj dva meseca delavcu izplačeval bistveno zmanjšano plačilo za delo - delavec ni dolžan nositi posledic slabega ekonomskega položaja delodajalca (delavec ima v tem primeru možnost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Kaj pomeni bistveno zmanjšano plačilo, je lahko odvisno od posamičnega primera, določnejši odgovor pa bo dala sodna praksa;
- če delodajalec delavcu trikrat zaporedoma ali v šestih mesecih ni izplačal plačila za delo ob zakonsko oz. pogodbeno dogovorjenem roku - tudi ta primer se nanaša na temeljno obveznost delodajalca, ki pomeni tudi redno in pravočasno izplačevanje dogovorjene plače;
- če delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja delavcev pri delu in je delavec od delodajalca predhodno zahteval odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje - na predmetne obveznosti, ki jih je na to področje prinesel zakon o varnosti in zdravju pri delu, se nanaša tudi ZDR, ki delodajalcu nalaga zagotovitev varnih delovnih razmer;
- če je delodajalec delavca žalil ali se do njega nasilno vedel ali če kljub delavčevim opozorilom ni preprečil takega ravnanja drugih delavcev;
- če delodajalec ni zagotavljal enake obravnave glede na spol - ZDR zahteva enako obravnavo delavcev glede na spol v vseh sferah dela, pri sklepanju pogodbe o zaposlitvi, med trajanjem delovnega razmerja in ob prenehanju pogodbe o zaposlitvi;
- če delodajalec delavcu ni zagotovil varstva pred spolnim nadlegovanjem - skupaj s šesto alinejo ta primer tvori spoštovanje in varstvo delavčevega dostojanstva pri delu ter njegove osebnosti in zasebnosti.
Obvestiti je treba tudi inšpektorja
Tako kot pri izredni odpovedi delodajalca tudi pri izredni odpovedi delavca obstoj v zakonu določenega razloga samega še ne zadošča za odpoved pogodbe o zaposlitvi; delavec mora v izredni odpovedi izkazati tudi nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka, ki je lasten redni odpovedi.
Opozoriti pa je treba še na obveznost delavca, da delodajalca na nastalo kršitev pisno opomni in pisno obvesti tudi inšpektorja za delo. Delavec lahko tako veljavno odpove šele po poteku osmih dni od pisnega opozorila, in sicer če delodajalec svojih obveznosti ne izpolni. Če delodajalec po opozorilu odpravi očitane kršitve, odpovednega razloga kot takega ni več, to pa nujno vpliva vsaj na zgoraj opozorjeno nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka. Če se delodajalec na opomin delavca ne odzove, delavec lahko izredno odpove pogodbo o zaposlitvi v petnajstih dneh od seznanitve z razlogi, to je od poteka osemdnevnega roka za odpravo nezakonitega stanja.
Glede na razloge, ki privedejo do izredne odpovedi, je delavec upravičen tako do odpravnine, do katere bi bil upravičen ob redni odpovedi iz poslovnih razlogov, odškodnine najmanj v višini izgubljenega plačila za čas odpovednega roka in tudi nadomestila plače za brezposelnost pri zavodu za zaposlovanje.
Piše: Luka Tičar, univ. dipl. pravnik, asistent na Pravni fakulteti v Ljubljani <hr height="1" noshade id="quote"></blockquote id="quote"></font id="quote">
Najprej pa NIČESAR ne podisujte, ker se to smatra kot sporazumna odpoved. Ne podisujte nič, kar le malo diši po tem, Preberite si članek in skladno ukrepajte. Razlogov imate več kot preveč. Ker je želja delodajalca, da se vas reši, naj vas ne skrbi. Inšpektorju lahko naveste vse. Seveda upoštevajte nasvet Ane, v kolikor upate na korektnost delodajalca. Če mu je zaupanja vreden, seveda.
PS.: Nisem uspel najti linka, zato sem kopirav ves članek.
LP, Mirk:mad:
Kolegica ima podoben primer. Delodajalec ji do današnjega dne še vedno ni izplačal regresa za lansko leto, poleg tega ji je lani začel izplačevati minimalno plačo. Trenutno sicer dobi malo več, še zmeraj pa približno 20 % manj kot prej. Ali se lahko iz teh razlogov izredno odpove zaposlitev?
Ter katera višina plače je pri tem pomembna, tista, ki je zapisana v pogodbi za zaposlitev ali plača, ki jo je izplačeval pred minimalcem?
Lep zimski pozdravček
Ter katera višina plače je pri tem pomembna, tista, ki je zapisana v pogodbi za zaposlitev ali plača, ki jo je izplačeval pred minimalcem?
Lep zimski pozdravček