Pozdravljeni.
Zanima me, če je v nadomestilo plače v primeru bolniške prištet tudi dodatek na uspešnost, ki ga delavec dobil v preteklem mesecu. Enako me zanima tudi za nadomestilo plače v primeru dopusta.
Najlepša hvala za odgovor.
Nadomestilo plače.
Moderator: Mirko Zbačnik
Ce je delavec cel mesec na bolniski ali dopustu mu ne pripada dodatek na uspesnost ker delo ni opravil....razen ce je delodajalec tako radodaren da mu vseeno vsteje v placo.vse je odvisno od delodajalca kako se bo odlocil za nagradit delavca.ce ga par dni ni bilo v sluzbi lahko mu da dodatek za tiste dni ki je delal.ce ni bil produktiven pa se lahko tudi odloci da delavec ne dobi nic.kot je zmenjeno med njima.razni dodatki,stimulacije in podobno gredo v bruto placo ne glede na odsotnost.
po moji izkusnji je delavec en mesec dobil stimulacijo drugi pa ne.ne glede ali je bil na dopustu ali bolniski.vazno da je delo opravljeno,moje mnenje.
po moji izkusnji je delavec en mesec dobil stimulacijo drugi pa ne.ne glede ali je bil na dopustu ali bolniski.vazno da je delo opravljeno,moje mnenje.
Nadomestila plače se računajo na urno postavko prejete plače za pretekli mesec( pri nekaterih kolektivnih pogodba pa na povprečje treh mesecev )
Torej so v to urno postavko že vključenoi dodatki kot so minulo delo, uspešnost, dodatek na pogoje dela......
Je pa res, da se v praksi velikokrat računajo nadomestila na osnovno plačo tekočega meseca kar je narobe in lahko delavec razliko iztoži.
Torej so v to urno postavko že vključenoi dodatki kot so minulo delo, uspešnost, dodatek na pogoje dela......
Je pa res, da se v praksi velikokrat računajo nadomestila na osnovno plačo tekočega meseca kar je narobe in lahko delavec razliko iztoži.
Žal se ne morem strinjati z vami. Res je da je delo opravljeno. Običajno pa je tako, da če nekoga ni (pa naj bo to BO ali LD), mora njegovo delo opraviti nekdo drug. Zato ni logike, da bi dobil še kakšno stimulacijo na ure nadomestil.
Stimulacija in vsi dodatki se vedno računajo samo od opravljenih ur rednega dela!
Stimulacija in vsi dodatki se vedno računajo samo od opravljenih ur rednega dela!
slava
"Običajno pa je tako, da če nekoga ni (pa naj bo to BO ali LD), mora njegovo delo opraviti nekdo drug. " odvisno od firme in dela. ce imas svoje stranke ne bo nihce delal tvojega dela...delo te bo cakalo ko prides in BOL ali LD. ce delavca ni dva tedna in je delo opravljeno v drugih dveh tednih zakaj ne bi ta delavec dobil dodatka....??? seveda mu pripada.
. Uradni list RS, št. 42/2002 z dne 15.05.2002
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Stran 4075.
137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
Uradni list RS, št. 103/2007 z dne 13.11.2007
5131. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), Stran 13905.
58. člen
V 137. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.«.
Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), Stran 4075.
137. člen
(nadomestilo plače)
(1) Delavec ima pravico do nadomestila plače za čas odsotnosti, v primerih in v trajanju, določenem z zakonom, ter v primerih odsotnosti z dela, ko ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(2) Delodajalec je dolžan izplačati nadomestilo plače v primerih odsotnosti z dela zaradi izrabe letnega dopusta, plačane odsotnosti zaradi osebnih okoliščin, izobraževanja, z zakonom določenih praznikov in dela prostih dni in ko delavec ne dela iz razlogov na strani delodajalca.
(3) Delodajalec izplačuje nadomestilo plače iz lastnih sredstev v primerih nezmožnosti delavca za delo zaradi njegove bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, in sicer do 30 delovnih dni za posamezno odsotnost z dela, vendar največ za 120 delovnih dni v koledarskem letu. V primerih nezmožnosti za delo delavca zaradi poklicne bolezni ali poškodbe pri delu, izplačuje delodajalec nadomestilo plače delavcu iz lastnih sredstev do 30 delovnih dni za vsako posamezno odsotnost z dela. V času daljše odsotnosti z dela izplača delodajalec nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(4) Če gre za dve ali več zaporednih odsotnosti z dela zaradi iste bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, do 30 delovnih dni, pa traja v posameznem primeru prekinitev med eno in drugo odsotnostjo manj kot deset delovnih dni, izplača delodajalec za čas nadaljnje odsotnosti od prekinitve dalje, nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja.
(5) Delodajalec izplača v breme drugega zavezanca nadomestilo plače tudi v drugih primerih, če je tako določeno z zakonom ali drugim predpisom.
(6) Če delavec ne more opravljati dela zaradi višje sile, je upravičen do polovice plačila, do katerega bi bil sicer upravičen, če bi delal, vendar ne manj kot 70% minimalne plače.
(7) Če s tem zakonom, drugim zakonom ali posebnim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. V kolikor delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel vsaj ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini minimalne plače.
(8) V primeru odsotnosti z dela delavca zaradi bolezni ali poškodbe, ki ni povezana z delom, znaša višina nadomestila plače delavcu, ki bremeni delodajalca, 80% plače delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas.
(9) Delodajalec je delavcu dolžan izplačati nadomestilo plače za tiste dneve in za toliko ur, kolikor znaša delovna obveznost delavca na dan, ko zaradi opravičenih razlogov ne dela.
Uradni list RS, št. 103/2007 z dne 13.11.2007
5131. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-A), Stran 13905.
58. člen
V 137. členu se sedmi odstavek spremeni tako, da se glasi:
»(7) Če s tem ali drugim zakonom oziroma na njegovi podlagi izdanim predpisom ni določeno drugače, delavcu pripada nadomestilo plače v višini njegove povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v obdobju zaposlitve v zadnjih treh mesecih ni delal in je za ves čas prejemal nadomestilo plače, je osnova za nadomestilo enaka osnovi za nadomestilo plače v zadnjih treh mesecih pred začetkom odsotnosti. Če delavec v celotnem obdobju zadnjih treh mesecev ni prejel niti ene mesečne plače, mu pripada nadomestilo plače v višini osnovne plače, določene v pogodbi o zaposlitvi. Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.«.
No zdaj pa kako razumo plačo preteklega meseca za polni delovni čas? Jaz kot plačo razumem vse, kar delavec prejme (seveda za redno delo, brez nadur in dežurnih in podobno). Če pogledamo ZDR v 126 členu, ta določa, da je plača sestavljena iz osnovne plače, dela plače za delovno uspešnost in dodatkov.
Strinjam se z prešnjim odgovorom MG.
Strinjam se z prešnjim odgovorom MG.
Naty
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
[quote="nisha"]Mi tukaj govorimo samo o dodatku na uspesnost ki ni predpisan v zakonu ampak ga doloca sam delodajalec ce zeli.[/quote]
Ja ampak ko je enkrat izplačan je del plače za polni delovni čas.
In iz celotne plače z vsemi dodatki za polni delovni čas se računa urna postavka, ki je osnova za nadomestila.
Ja ampak ko je enkrat izplačan je del plače za polni delovni čas.
In iz celotne plače z vsemi dodatki za polni delovni čas se računa urna postavka, ki je osnova za nadomestila.
Seveda, dodatek za uspešnost je variabilni del plače, in ni nujno da ga delavec dobi. Če pa je delavec pretekli mesec ta dodatek dobil, je prav, da se upošteva v osnovi za izračun nadomestila plače.
Naty
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Če imava jabolki in si ju izmenjava, imava še vedno vsak eno jabolko. Če pa si izmenjava ideji, ima vsak po dve. (George Bernard Shaw)
Vendar v zakonu piše:"Višina nadomestila plače ne sme presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal."
In če bi delal, naslednji mesec ne bi dobil stimulacije, torej .....
Mi stimulacije ne jemljemo v osnovo, ker enkrat je, drugič ni, potem spet je - odvisno od uspešne prodaje in meseca.
In če bi delal, naslednji mesec ne bi dobil stimulacije, torej .....
Mi stimulacije ne jemljemo v osnovo, ker enkrat je, drugič ni, potem spet je - odvisno od uspešne prodaje in meseca.