Zdravo,
mogoče kdo ve kako je s koriščenjem letnega dopusta in prejemom regresa v primeru, ko je zaposlena oseba v delovnem razmerju za nedoločen čas in na porodniški. Konkretno: v letu 2008 do 25.9.2008 na porodniškem dopustu, od 26.9.2008 dalje na delu?
Torej, delodajalec ji izplača 3/12 regresa od takrat, ko je na delu dalje. Kako je s koriščenjem sorazmernih dni letnega dopusta? Zanima me še, ali ji pripada regres (sorazmerni 8/12) in kdo ga izplača?
Hvala in lp
Lejla
Pogodba za nedoločen čas in porodniška?
Moderator: Mirko Zbačnik
161. člen
(pridobitev pravice do letnega dopusta)
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas
nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od ššestih mesecev, ne glede
na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
162. člen
(pravica do sorazmernega dela letnega dopusta)
(1) Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela
v posameznem koledarskem letu:
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice
do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi
pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
(2) Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj
polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
163. člen
(izraba letnega dopusta)
(1) Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati
najmanj dva tedna.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do
konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega
koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v
dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
(3) Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem
koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega
dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega
koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust,
delal vsaj ššest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil
odmerjen dopust, delal manj kot ššest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v
skladu s prejššnjim odstavkom.
(4) Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca
naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo
delodajalca.
Zgoraj so citirani členi zakona o delovnih razmerjih. V 161. členu je določena pridobitev pravice do celotnega dopusta. 162. člen določa primere, kdaj se upošteva sorazmerni del dopusta, 163.člen pa govori o izrabi dopusta.
Delavka, ki je zaposlena za nedoločen čas, je po preteku 6 mesecev zaposlitve pridobila pravico do celotnega dopusta. Nobena alineja 162. člena zanjo ne velja. Po 163. členu pa velja:
delavec torej mora v tekočem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta, sicer mu zapade ( v kolikor ni
izrecnega dogovora z delodajalcem). Enako velja tudi za delavce, odsotne iz razlogov iz 3. odstavka, če v
tekočem letu niso delali več kot 6 mesecev in dveh tednov niso porabili.
Ne glede na to ali je delavec izrabil dopust ali ne, mu pripada pravica do regresa. Le-ta je vezana na
pravico do dopusta ne pa na dejansko izrabo.
V kolikor delavka v letu 2008 ni izrabila dveh tednov dopusta, ji le ta zapade, ostanek dopusta pa prenese v izrabo v leto 2009 do 30.junija.
(pridobitev pravice do letnega dopusta)
Delavec pridobi pravico do celotnega letnega dopusta, ko mu preteče čas
nepretrganega delovnega razmerja, ki ne sme biti daljši od ššestih mesecev, ne glede
na to, ali delavec dela polni delovni čas ali krajši delovni čas od polnega.
162. člen
(pravica do sorazmernega dela letnega dopusta)
(1) Delavec ima pravico do izrabe 1/12 letnega dopusta za vsak mesec dela
v posameznem koledarskem letu:
- če v koledarskem letu, v katerem je sklenil delovno razmerje, ni pridobil pravice
do celotnega letnega dopusta,
- če mu preneha delovno razmerje pred potekom roka, po preteku katerega bi
pridobil pravico do celotnega letnega dopusta,
- če mu delovno razmerje v tekočem koledarskem letu preneha pred 1. julijem.
(2) Pri izračunavanju sorazmernega dela letnega dopusta se najmanj
polovica dneva zaokroži na cel dan letnega dopusta.
163. člen
(izraba letnega dopusta)
(1) Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih s tem, da mora en del trajati
najmanj dva tedna.
(2) Delodajalec je dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta do
konca tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan do konca tekočega
koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v
dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta.
(3) Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem
koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega
dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega
koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust,
delal vsaj ššest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil
odmerjen dopust, delal manj kot ššest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v
skladu s prejššnjim odstavkom.
(4) Delavec, ki dela v tujini, lahko v celoti izrabi letni dopust do konca
naslednjega koledarskega leta, če je tako določeno s kolektivno pogodbo
delodajalca.
Zgoraj so citirani členi zakona o delovnih razmerjih. V 161. členu je določena pridobitev pravice do celotnega dopusta. 162. člen določa primere, kdaj se upošteva sorazmerni del dopusta, 163.člen pa govori o izrabi dopusta.
Delavka, ki je zaposlena za nedoločen čas, je po preteku 6 mesecev zaposlitve pridobila pravico do celotnega dopusta. Nobena alineja 162. člena zanjo ne velja. Po 163. členu pa velja:
delavec torej mora v tekočem letu izrabiti najmanj 2 tedna dopusta, sicer mu zapade ( v kolikor ni
izrecnega dogovora z delodajalcem). Enako velja tudi za delavce, odsotne iz razlogov iz 3. odstavka, če v
tekočem letu niso delali več kot 6 mesecev in dveh tednov niso porabili.
Ne glede na to ali je delavec izrabil dopust ali ne, mu pripada pravica do regresa. Le-ta je vezana na
pravico do dopusta ne pa na dejansko izrabo.
V kolikor delavka v letu 2008 ni izrabila dveh tednov dopusta, ji le ta zapade, ostanek dopusta pa prenese v izrabo v leto 2009 do 30.junija.
Re: Pogodba za nedoločen čas in porodniška?
Torej:
*pripada ji celoten regres
*dodeli se ji celoten dopust za leti 2008 in 2009.
Dopust pa mora izrabiti:
-tistega iz leta 2008 mora porabiti 10 dni v letu 2008, ostanek do 30.6.2009
-tistega iz leta 2009 mora porabiti 10 dni v letu 2009, ostanek do 30.6.2010
če ne, ji dopust zapade.
*pripada ji celoten regres
*dodeli se ji celoten dopust za leti 2008 in 2009.
Dopust pa mora izrabiti:
-tistega iz leta 2008 mora porabiti 10 dni v letu 2008, ostanek do 30.6.2009
-tistega iz leta 2009 mora porabiti 10 dni v letu 2009, ostanek do 30.6.2010
če ne, ji dopust zapade.
Zdravo, hvala za odgovore.
163. člen ZDR: 3) Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj ššest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal manj kot ššest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v skladu s prejššnjim odstavkom.
To razumem, ni mi pa jasno zadnji stavek-odebeljeno.
Jurek, to mi je jasno, kdo pa izplača regres? Delodajalec ali ZPIZ oziroma kdo ga mora (za čas, ko je bila na porodniški? Kako ji pripada celotno št. letnega dopusta, če je bila na delu samo dobre 3 mesece v letu 200?
LP, Lejla
163. člen ZDR: 3) Delavec ima pravico izrabiti ves letni dopust, ki ni bil izrabljen v tekočem koledarskem letu zaradi odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, do 30. junija naslednjega koledarskega leta, če je v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal vsaj ššest mesecev. Če je delavec v koledarskem letu, v katerem mu je bil odmerjen dopust, delal manj kot ššest mesecev, ima pravico izrabiti letni dopust v skladu s prejššnjim odstavkom.
To razumem, ni mi pa jasno zadnji stavek-odebeljeno.
Jurek, to mi je jasno, kdo pa izplača regres? Delodajalec ali ZPIZ oziroma kdo ga mora (za čas, ko je bila na porodniški? Kako ji pripada celotno št. letnega dopusta, če je bila na delu samo dobre 3 mesece v letu 200?
LP, Lejla
Ko je delavka na porodniški, je še vedno zaposlena pri vas.
Torej ji pripada plača, regres, dopust,...
ZZZS je toliko dober, da prevzame izplačilo plače za čas porodniške,
regres pa je še vedno vaš strošek.
Najenostavneje in najceneje vam je izplačati celoten regres,
kot pa kasneje odvetnike plačevat, ker se vam trenutno
nekaj "zdi logično".
Že nekajkrat sem se srečal s kadrovniki in direktorji, ki so
na hoteli odpustiti zaposlenega in ga kaznovati z "odvzemom"
zadnje plače. Še vsi so leto ali dve kasneje poračunavali
plače in obresti za nazaj in znova zaposlili tistega odpuščenega.
Tako je tudi v vašem primeru: četudi ji mogoče po nekem čudnem zakonu
ali uredbi mogoče ne pripada del regresa, ji ga izplačajte, saj vas teh 500€ ne bo pokopalo.
Vsekakor bo ceneje kot kasneje odvetnike plačevat.
Torej ji pripada plača, regres, dopust,...
ZZZS je toliko dober, da prevzame izplačilo plače za čas porodniške,
regres pa je še vedno vaš strošek.
Najenostavneje in najceneje vam je izplačati celoten regres,
kot pa kasneje odvetnike plačevat, ker se vam trenutno
nekaj "zdi logično".
Že nekajkrat sem se srečal s kadrovniki in direktorji, ki so
na hoteli odpustiti zaposlenega in ga kaznovati z "odvzemom"
zadnje plače. Še vsi so leto ali dve kasneje poračunavali
plače in obresti za nazaj in znova zaposlili tistega odpuščenega.
Tako je tudi v vašem primeru: četudi ji mogoče po nekem čudnem zakonu
ali uredbi mogoče ne pripada del regresa, ji ga izplačajte, saj vas teh 500€ ne bo pokopalo.
Vsekakor bo ceneje kot kasneje odvetnike plačevat.