Kako je rešena prijava in odjava direktorja iz zaposlitve?
Moderator: Mirko Zbačnik
Kako je rešena prijava in odjava direktorja iz zaposlitve?
Zanimivo vprašanje, ker je dovoljeno, da se direktor d.o.o. ne zaposli, vendar v primeru zaposlitve se ne more več odjaviti. Ali je možno plačevati prospevke kot lasrnik? Koliko so minimalno?
V primeru ustanovitve podjetja (d.o.o. ali d.d.) se direktorju ni treba zaposliti. Vendar, če se zaposli, mu preostane plačevanje prispevkov za vedno. Direktor nima možnosti odjave kljub morebitnemu stečaju. Z drugimi besedami se z ladjo potopi, kjub temu, da se ve koliko bo število zaposlenih ljudi bi zgubilo službo. Konec leta 2009 bo izgubilo ogromno ljudi zaradi tega tudi službe, ker podjetja ne morejo znižati stroškov tudi pri direktorju. Mednarodna podjetja se umikajo iz Slovenije že v letu 2008. Poglejte samo DHL, NOKIA, BOSH servis, SIEMENS. Zanimivo pri tem pa je koliko se pomaga podjetjem, ki so v slovenski lasti. Mogoče pa bo konec leta spremenjen zakon, ki bo pomagal podjetjem v stečaju. Takrat pa je eno leto že zgubljeno in ljudje kot brezposelni. To pa je že drug naslov teme:
Blišč in beda slovenske pomoči gospodarstvu...
Spraševanje o tem, da se direktor zaposli drugje pa je smešno. Zakaj pa podjetje ustanovi direktor? Zato, da bo podjetje zaprl ali pa kontroliral stroške in ustvaril dolgoročen donos? Trenutno načrtovanje se je časovno zmanjšalo na tri mesece za večino slovenskih podjetij. Ukrep zmajševanja stroškov ni samo pri davkih, ampak tudi pri direktorju. Država prejema denar od direktorjev in njen vir so prispevki. Leto 2010 bo zanimivo, ker se glavni udarec približuje po aprilu 2009 z odpuščanji pred koncem leta.
Moje mnenje je, da nekoga ne skrbi koliko podjetij bo obstalo. Govoriti, da je kriza okoli nas ne pomaga tisočim brezposelnih in njihovim družinam. Je samo politični mlin nemoči. Mogoče pa res vladajoča politika ne ve, da morajo direktorji ustvariti dodano vrednost....res smo otroci...
Blišč in beda slovenske pomoči gospodarstvu...
Spraševanje o tem, da se direktor zaposli drugje pa je smešno. Zakaj pa podjetje ustanovi direktor? Zato, da bo podjetje zaprl ali pa kontroliral stroške in ustvaril dolgoročen donos? Trenutno načrtovanje se je časovno zmanjšalo na tri mesece za večino slovenskih podjetij. Ukrep zmajševanja stroškov ni samo pri davkih, ampak tudi pri direktorju. Država prejema denar od direktorjev in njen vir so prispevki. Leto 2010 bo zanimivo, ker se glavni udarec približuje po aprilu 2009 z odpuščanji pred koncem leta.
Moje mnenje je, da nekoga ne skrbi koliko podjetij bo obstalo. Govoriti, da je kriza okoli nas ne pomaga tisočim brezposelnih in njihovim družinam. Je samo politični mlin nemoči. Mogoče pa res vladajoča politika ne ve, da morajo direktorji ustvariti dodano vrednost....res smo otroci...
Vse je razloženo na povezavi GZS. Gre za kršenje pravic ustanoviteljev podjetij. Mislim, da bo imela država veliko tožb v letu 2010 za povrnitev škode podjetjem.
http://www.gzs.si/slo/42603
http://www.gzs.si/slo/42603
Dosedaj sem bil prepričan, da so obvezno zavarovani za vse vrste zavarovanj - ne le za PIZ -, saj morajo plačevati vse prispevke, ne le za PIZ po :
15. člen ZPIZ (2) Obvezno se zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
Citirana določila iz Vaše priloge govore drugače - da so lahko prostovoljno zavarovani za brezposelnost.
Očitno povsem neusklajeno??
Kako razumete drugi? lp
15. člen ZPIZ (2) Obvezno se zavarujejo družbeniki zasebnih družb in zavodov v Republiki Sloveniji, ki so poslovodne osebe in niso zavarovane na drugi podlagi.
Citirana določila iz Vaše priloge govore drugače - da so lahko prostovoljno zavarovani za brezposelnost.
Očitno povsem neusklajeno??
Kako razumete drugi? lp
Razumeti je tudi tako:
- lastniki družb, ki so hkrati poslovodne osebe so obvezno zavarovani na osnovo 040 - v to je vključeno tudi zavarovanje za primer brezposelnosti = ta oblika zavarovanja pride v poštev pri enooosebni družbi (razlaga pod b) - ti se obvezno zavarujejo po 15. členu Zakona o piokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- lastniki družb, ki so ali pa tudi niso poslovodne osebe v večlastniških družbah so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja in tudi plačujejo prispevke za primer brezposelnosti (vključimo jih v razlago pod a)
- lastniki večosebnih družb (pri enoosebni družbi to ne pride v poštev, ker se mora hkrati z vpisom v register tudi obvezno zavarovati kot lastnik, poslovodna oseba), ki niso zavarovani na nobeni podlagi, kar pomeni: da je lastnik, ni poslovodna oseba, ni obvezno zavarovan na nobeni podlagi in ne plačuje nobenih prispevkov - nima podlage za prejemanje nadomestila za brezposelnost. Če pa se odloči za prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti (1. alinea 15. člena ZZZPB) in jih tudi plačuje, pa je lahko vključen v nadomestilo za brezposelnost.
Torej problem nastane le pri tistih lastnikih, ki so že od nastanka družb tako ali tako "brezposelni".
Ne bom pa komentirala tistega dela razlage, ki se nanaša na višino "dohodka" kot pogoja za prejemanje nadomestila za brezposelnost lastnikov družb, ki imajo pogoje za prejemanje.
lp
- lastniki družb, ki so hkrati poslovodne osebe so obvezno zavarovani na osnovo 040 - v to je vključeno tudi zavarovanje za primer brezposelnosti = ta oblika zavarovanja pride v poštev pri enooosebni družbi (razlaga pod b) - ti se obvezno zavarujejo po 15. členu Zakona o piokojninskem in invalidskem zavarovanju;
- lastniki družb, ki so ali pa tudi niso poslovodne osebe v večlastniških družbah so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja in tudi plačujejo prispevke za primer brezposelnosti (vključimo jih v razlago pod a)
- lastniki večosebnih družb (pri enoosebni družbi to ne pride v poštev, ker se mora hkrati z vpisom v register tudi obvezno zavarovati kot lastnik, poslovodna oseba), ki niso zavarovani na nobeni podlagi, kar pomeni: da je lastnik, ni poslovodna oseba, ni obvezno zavarovan na nobeni podlagi in ne plačuje nobenih prispevkov - nima podlage za prejemanje nadomestila za brezposelnost. Če pa se odloči za prostovoljno zavarovanje za primer brezposelnosti (1. alinea 15. člena ZZZPB) in jih tudi plačuje, pa je lahko vključen v nadomestilo za brezposelnost.
Torej problem nastane le pri tistih lastnikih, ki so že od nastanka družb tako ali tako "brezposelni".
Ne bom pa komentirala tistega dela razlage, ki se nanaša na višino "dohodka" kot pogoja za prejemanje nadomestila za brezposelnost lastnikov družb, ki imajo pogoje za prejemanje.
lp
Slovan:
"lastniki družb, ki so ali pa tudi niso poslovodne osebe v večlastniških družbah so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja in tudi plačujejo prispevke za primer brezposelnosti (vključimo jih v razlago pod a) "
Pripomba:
Lastniki družb, ki so obenem poslovodne osebe v večlastniških družbah so obvezno zavarovani lahko tudi po 040 (niso na podlagi delovnega razmerja).
Ne morem si kaj, da se ne bi obregnil ob navedeno stališče Vrhovnega sodišča o povsem ločeni obravnavi dobička družbe in dobička lastnika.
V teh primerih bi to lahko pripeljalo do absurdnega položaja, ko bi lastnik pustil še tako velik dobiček v družbi in s formalno izkazano "revščino", ker kot fizična oseba ne bi imel nobenih dohodkov, uveljavljal pravice kot brezposeln??
LP
"lastniki družb, ki so ali pa tudi niso poslovodne osebe v večlastniških družbah so obvezno zavarovani na podlagi delovnega razmerja in tudi plačujejo prispevke za primer brezposelnosti (vključimo jih v razlago pod a) "
Pripomba:
Lastniki družb, ki so obenem poslovodne osebe v večlastniških družbah so obvezno zavarovani lahko tudi po 040 (niso na podlagi delovnega razmerja).
Ne morem si kaj, da se ne bi obregnil ob navedeno stališče Vrhovnega sodišča o povsem ločeni obravnavi dobička družbe in dobička lastnika.
V teh primerih bi to lahko pripeljalo do absurdnega položaja, ko bi lastnik pustil še tako velik dobiček v družbi in s formalno izkazano "revščino", ker kot fizična oseba ne bi imel nobenih dohodkov, uveljavljal pravice kot brezposeln??
LP
Glede na to, da so sodbe javna "stvar" sem si dovolila kopirati tisti del razlage GZS, ki se nanaša na sodbo vrhovnega sodišča:
O tem je zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče v sklepu VIII Ips 58/2007 z dne 28.5.2008 in sicer, da je ta dobiček lahko samo kategorija bilančnega dobička in da je potrebno razlikovati med dobičkom družbe in dobičkom posameznih solastnikom, vendar ob upoštevanju, da se v evidenco brezposelnih vpisuje fizične osebe, pri čemer je potrebno upoštevati njihov premoženjski položaj. Navedeno skratka pomeni, da je potrebno upoštevati dobiček družbenika oz. obdavčljive dohodke in ne dobiček družbe.
Menim, da je lahko le kategorija bilančnega dobička tisto sodilo, ki govori o premoženjskem stanju družbenika (čisti dobiček - čisti izguba). Pa še v tem primeru bi bil ta podatek previsoko izkazan za dohodnino, ki bi jo moral poravnati družbenik ob morebitnem izplačilu. Sam dobiček družbe je lahko merilo pri enoosebni družbi, pri več osebni družbi pa je dobiček odvisen od posameznikovega deleža v družbi.
Toda družbeniki lahko razporedijo bilančni dobiček za izplačilo že ob sestavi letnega poročila - v poslovnih knjigah bo izkazana obveznost iz poslovnega izida, bilančni dobiček pa bo NIČ.
Vaša pripomba glede 040 - če je več družbenikov = je lahko zavarovanje tudi po podlagi 040 - odvisno od izpostave itd............. reciva, da se na to področje ne bova vračala.........
Še nekaj o obveznem zavarovanju: vrsto zavarovanja opredeljujejo posamezni zakoni: za pokojninsko invalidsko zavarovanje so pogoji navedeni v Zakonu o pok.inval.zavarovanju; za zdravstveno zavarovanje je to Zakon o zdravstvenem zavarovanju, za zaposlovanje je to Zakon o zaposlovanju; vse skupaj pa je "stlačeno" v Zakon o prispevkih za soicalno zavarovanje (stopnje, osnove itd.)...
lp
O tem je zavzelo stališče tudi Vrhovno sodišče v sklepu VIII Ips 58/2007 z dne 28.5.2008 in sicer, da je ta dobiček lahko samo kategorija bilančnega dobička in da je potrebno razlikovati med dobičkom družbe in dobičkom posameznih solastnikom, vendar ob upoštevanju, da se v evidenco brezposelnih vpisuje fizične osebe, pri čemer je potrebno upoštevati njihov premoženjski položaj. Navedeno skratka pomeni, da je potrebno upoštevati dobiček družbenika oz. obdavčljive dohodke in ne dobiček družbe.
Menim, da je lahko le kategorija bilančnega dobička tisto sodilo, ki govori o premoženjskem stanju družbenika (čisti dobiček - čisti izguba). Pa še v tem primeru bi bil ta podatek previsoko izkazan za dohodnino, ki bi jo moral poravnati družbenik ob morebitnem izplačilu. Sam dobiček družbe je lahko merilo pri enoosebni družbi, pri več osebni družbi pa je dobiček odvisen od posameznikovega deleža v družbi.
Toda družbeniki lahko razporedijo bilančni dobiček za izplačilo že ob sestavi letnega poročila - v poslovnih knjigah bo izkazana obveznost iz poslovnega izida, bilančni dobiček pa bo NIČ.
Vaša pripomba glede 040 - če je več družbenikov = je lahko zavarovanje tudi po podlagi 040 - odvisno od izpostave itd............. reciva, da se na to področje ne bova vračala.........
Še nekaj o obveznem zavarovanju: vrsto zavarovanja opredeljujejo posamezni zakoni: za pokojninsko invalidsko zavarovanje so pogoji navedeni v Zakonu o pok.inval.zavarovanju; za zdravstveno zavarovanje je to Zakon o zdravstvenem zavarovanju, za zaposlovanje je to Zakon o zaposlovanju; vse skupaj pa je "stlačeno" v Zakon o prispevkih za soicalno zavarovanje (stopnje, osnove itd.)...
lp
"Še nekaj o obveznem zavarovanju: vrsto zavarovanja opredeljujejo posamezni zakoni: ..., za zaposlovanje je to Zakon o zaposlovanju; vse skupaj pa je "stlačeno" v Zakon o prispevkih za soicalno zavarovanje (stopnje, osnove itd.)..."
Čudi me, da citirani člen Zakona o zaposlovanju v tem primeru govori le o možnosti prostovoljnega zavarovanja in ne o obveznem?
Prostovoljno, plačevanje prispevkov pa je obvezno? lp
Čudi me, da citirani člen Zakona o zaposlovanju v tem primeru govori le o možnosti prostovoljnega zavarovanja in ne o obveznem?
Prostovoljno, plačevanje prispevkov pa je obvezno? lp