Knjiženje

Moderator: Mirko Zbačnik

adut
Super računovodja
Super računovodja
Prispevkov: 1968
Pridružen: 28 Jan 2003, 14:37

Knjiženje

Odgovor Napisal/-a adut »

Mi lahko kdo preprosto razloži, kako knjiži stroške med pridobitne in nepridobitne?
Namreč ne morem ugotoviti, kako naj knjižim stroške društva, ki so v bistvu nepridobitni, toda ker smo zanje dobili nekaj namenskih sredstev, bi jih morala knjižit med pridobitne. Predvsem me mučijo potni stroški: če so za nepridobitno dejavnost, niso obdavčeni z dohodnino, toda zanje smo dobili dotacijo in potem so to pridobitni stroški?! Če so pa pridobitni stroški, bi jih morala obdavčit že pri izplačilu?! :?

Mirjana
bejba
Računovodja
Računovodja
Prispevkov: 295
Pridružen: 08 Feb 2008, 08:42

Odgovor Napisal/-a bejba »

odvisno od programa.
jaz si delim s stroškovnimi mesti.

stroški... nepridobitni????

verjetno imate kaj nepridobitne dejavnosti??? te potne si izplačujete iz nepridobitne in so do uredbe.
Mirko Zbačnik
Moderator
Moderator
Prispevkov: 11764
Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
Kraj: Bloke, Postojna
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Mirko Zbačnik »

Jaz imam lovsko društvo, ki je za opredelitev pridobitnosti kar malce zahteven, že zaradi narave dela. A ker lažje opredelim pridobitne prihodke, delim stroške v sorazmerju pridobitnim.

Sicer je težko odgovoriti na vprašanje, ali s prodajo mesa (firmi N....d), ki jim diktira cene nastopajo kot konkurenca, poloeg so še prodaje mesa članom. A vsi prihodki so porabljeni namensko, izključno za dejavnost. Tudi s strani strokovnih služb zveze, nisem še prejel odgovora, DURS mi je posredoval njihovo splošno stališče.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko Slika
adut
Super računovodja
Super računovodja
Prispevkov: 1968
Pridružen: 28 Jan 2003, 14:37

Odgovor Napisal/-a adut »

Mirko, kako pa to delate v praksi?
Ko dobite račun za npr. pis.mat., ga delite in knjižite del na pridobitne stroške in del na nepridobitne, imate za vsak strošek svoj konto ali analitiko ali ne delite stroškov med letom, pač pa le za bilanco delite po ključu?

Mirjana
Mirko Zbačnik
Moderator
Moderator
Prispevkov: 11764
Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
Kraj: Bloke, Postojna
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Mirko Zbačnik »

Ravno zaradi težko določljivih stroškov jih delim na osnovi razmerja pridobitnih prihodkov. Nakup koruze za lovišče je to pridobitna, ali nepridobitna dejavnost? Odstrel zaradi vzdrževanja številčnosti je to pridobitno? Prodaja N...u (firmi, ki prevzema meso divjadi izključno po njihovem ceniku) je to pridobitno? Vse prihodke usmeri le za svojo dejavnost.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko Slika
K-zeko
Računovodja
Računovodja
Prispevkov: 352
Pridružen: 06 Nov 2004, 14:02
Kraj: Slovenia

Odgovor Napisal/-a K-zeko »

Če so že šli v takšen pravilnik, potem ne vidim logike, zakaj bi sploh kakšen prihodek bil nepridobiten. Pač, naj bo obdavčena celotna razlika med prihodki in odhodki, z zakonom o dohodku pravnih oseb pa naj bo opredeljeno kateri dohodki se izvzamejo iz davčne osnove.

Tako pa so zašli v zelo megleno področje s tem, ko so šli v pisanje in sprejetje pravilnika o opredelitvi pridobitne in nepridobitne dejavnosti.
Če smo natančni je to v bistvu pravilnik o opredelitvi prihodkov iz pridobitne in nepridobitne dejavnosti.
Ker če bi se dejansko opredeljevala pridobitna in nepridobitna dejavnost, bi to moral biti že skoraj nek sistemski/medresorski pravilnik, ki bi upošteval več obstoječih zakonov: Zakon o dohodku pravnih oseb, Zakon o državni statistiki, Zakon o društvih, Zakon o zavodih, Zakon o ustanovah...

Ker meni se poraja vprašanje:
Če društvo izvaja npr. Socialno-varstveni program, ki je npr. konkurenčen neki obstoječi javni službi (v okviru npr. Centra za socialno delo). Prvo vprašanje je: gre torej za Pridobitno ali nepridobitno dejavnost? Se pravi sprašujem se po vrsti dejavnosti! Moje globoko prepričanje je, da je to nepridobitna dejavnost - zakaj? Ker je društvo že v osnovi nepridobitna organizacija, hkrati pa je narava dejavnosti nepridobitna.
In če torej npr. za ta program Društvo prejme proračunska sredstva s strani nekega ministrtstva... kako gre lahko za pridobiten dohodek...
Kako?
DURS se je tu spretno izognil natančnosti. V 3. členu pravnilnika namreč še govori o "dohodku iz opravljanja nepridobitne dejavnosti" v 4. pa že o "pridobitnem dohodku". Zakaj niso uporabljali doslednost pri terminologiji? Zato, da je več manevrskega prostora!

Skratka - zmeda, čigava je pa krivda :)?
pamps
Nadračunovodja
Nadračunovodja
Prispevkov: 1310
Pridružen: 15 Feb 2005, 16:13

Odgovor Napisal/-a pamps »

Se strinjam. Odkar je ta pravilnik v veljavi, je mnogo nejasnosti, nesigurnosti, preveč neodgovorjenih vprašanj in posledično temu pri vsaki nepridobitni organizaciji vsaj dve različici obračuna ddpo; po dejanskih in sorazmernih stroških. Pri prihodkih nimamo dilem. In če se spomnim še nasvetov iz seminarjev, naj najprej porabimo pridobitne prihodke in ko uskladim porabo namenskih sredstev, je slika jasnejša. Ugotovim, da se mi bolj splača varianta po "dejanskih stroških", kajti na ta način lahko v pridobitno dejavnost (ki je po "od čisto pravih organov požegnanem" statutu vendar nepridobitna!!) vključim več stroškov. Na nepridobitni dejavnosti tako ostane manj stroškov, kot če računam po deležu. Posledica je ugodnejša osnova za ddpo, kajti več stroškov ko odštevam kot stroške nepridobitne dejavnosti, manjši so davčno priznani stroški in odhodki in posledica je višja osnova za ddpo. In če še drži informacija, da država od nepridobitnih organizacij res ne pričakuje visokih davkov, sem na pravi poti.....Potrebujem le nekaj stroškovnih mest, da se mi štrene ne zmešajo že v prvi polovici leta: recimo sm100, ki mi predstavlja nepridobitno dejavnost, kamor evidentiram članarine in donacije in čimmanj stroškov; potem odprem še sm101 za namenska sredstva, ki jih moram ob koncu obračunskega obdobja zagovarjati tudi pred financerji - tja evidentiram prihodke in stroške, ki jih skladno s pogodbo lahko ustvarim in na koncu dobim rezultat čimbližje 0,00 presežka. Odprem še eno sm, recimo sm102, kamor evidentiram ostale prihodke, za katere vem, da so po statutu nepridobitna dejavnost, po pravilniku pa pridobitna. Tja evidentiram recimo prodajo in čimveč stroškov, vsaj toliko, da je končno stanje spet čimbližje 0,00 presežka. Sm100 mi predstavlja izključno nepridobitno dejavnost v smislu ddpo in moj rezultat na koncu leta izkazuje kar nekaj presežka prihodkov. Sm101 in sm102, ki mi tudi predstavljata mojo nepridobitno dejavnost po statutu, vendar sta po pravilniku za potrebe ddpo pridobitna, imata konec leta rezultat, ki se zelo približa 0,00 presežka. In osnova za ddpo bo tako zelo blizu 0,00.
Če pa se grem izračun po deležu, lahko ugotovim, da moji nepridobitni prihodki po deležu znesejo 14%, torej moram za enak odstotek iz davčnega obračuna izločiti tudi stroške. In dobim lahko kar precejšnjo osnovo za ddpo, ko izločim še davčno nepriznane stroške.
Ker mi 27. člen ZDDPO-2 omogoča uveljavljati dejanske stroške, se odločim za prvo varianto. Kaj menite? Mi bodo očitali kuhinjo? Ali kvačkanje?
K-zeko
Računovodja
Računovodja
Prispevkov: 352
Pridružen: 06 Nov 2004, 14:02
Kraj: Slovenia

Odgovor Napisal/-a K-zeko »

Če prav razumem bi v SM102 knjižili npr.: vse prihodke od članov (npr. za sodelovanje v društvenih dejavnostih, članarine - če imajo člani nekaj od njih ipd., potem npr. sponzorska sredstva za org. dogodkov...).

Kam bi pa knjižili davčno nepriznane odhodke - npr. donacijo drugi organizaciji ali kaj podobnega... Na katero od opisanih SM?

Hvala,lp
pamps
Nadračunovodja
Nadračunovodja
Prispevkov: 1310
Pridružen: 15 Feb 2005, 16:13

Odgovor Napisal/-a pamps »

Ne vem, kako bi v dani situaciji storila; posameznih dogodkov ne bi uvrščala na pamet na izmišljena sm, saj so lahko posledica kakšnih medsebojnih dogovorov v obliki pogodb in jih ne bi mogla po svoje premetavati po sm, zato sem se odločila, da svoj prispevek sestavim na hipotetičnem primeru. Nisem opisala dejanskega poslovanja v neki nepridobitni dejavnostim, kajti vsaka ima svojo specifiko, večina pa težave pri razmejevanju stroškov.
A če bi bila tehnika hipotetičnega primera sprejemljiva, lahko v ta vzorec vtakem katerokoli pravno osebo, mar ne?

Četudi je donacija davčno nepriznan odhodek, je pod določenimi pogoji lahko olajšava; torej bi se odločila za tisto sm, kjer je najmanj škode. Če bi donacija ustrezala pogojem, da jo lahko uveljavljam kot olajšavo in če ne bi bila predmet kakšnih posebnih dogovorov, bi jo evidentirala na sm102 iz prejšnjega (hipotetičnega) primera.
DECO
Računovodja
Računovodja
Prispevkov: 549
Pridružen: 10 Feb 2006, 18:32

Odgovor Napisal/-a DECO »

Se trudimo, ugotavljamo kaj je pravilno in kaj ni, s tem izgubljamo ogromno časa, ki nam ga nihče ne more poplačati. Kaj če bi letos naredili tako kot Janša? Negativno bi spremenili v pozitivno ali pa obratno, kar nam pač bolj ustreza? Če nam ne priznajo, pa ne plačamo davka.

Lp
DECO
Mirko Zbačnik
Moderator
Moderator
Prispevkov: 11764
Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
Kraj: Bloke, Postojna
Kontakt:

Odgovor Napisal/-a Mirko Zbačnik »

Včeraj sem se udeležil posveta, ki ga je organizirala v Ljubljani Lovska zveza. Namenjena je bila predvsem blagajnikom. Priznam, da je bila tema za marsikoga malce težka.

Kot sem razbral iz uvodnega govora predavatelja, je zagovarjav predvsem enotnost stališč društev. Kot pridobitne stroške je navajal vse stroške, ki so vezani na urejanje lovišča.

Napeljeval je naj vsa društva uredijo pravilnik o računovodstvu, kjer bi opredelili jasna pravila za opredelitev.

Nepridobitne so praviloma članarine in donacije pravnih in fizičnih oseb. Praviloma, kajti za to ne sme društvo opraviti protiuslug. Predlagal je, naj skušamo najprej določiti dejanske šridobitne stroške, pri nekateru tudi z uporabo ključev. Nato pa ugotovimo učinek, če se odločimo ugotavljanja pridobitnih odhodkov glede na delež pridobitnosti prihodkov. Razisliti moramo tudi morebitno gibanje vnaprej, da se neodločimo za izbrano metodo prehitro. Izbrana metoda se obravnava kot računovodska usmeritev, ki je iz res upavičenih ralogov ne menjamo in jo moramo uporabljati daljše obdobje.

Mogoče bi bilo dobro "lobirati" pri predsednikih lovskih društev, da "pritiskajo" navzgor in da zveza napravi nek okvirni pravilnik :svprasaj:
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko Slika
adut
Super računovodja
Super računovodja
Prispevkov: 1968
Pridružen: 28 Jan 2003, 14:37

Odgovor Napisal/-a adut »

Torej, če prav razumem, če se odločimo za delež, npr. 25% nepridobitnih stroškov, tega ne smemo spreminjat, če ne gre za večja odstopanja, npr. več kot 5%?

Mirjana
Odgovori