Izguba društva
Moderator: Mirko Zbačnik
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Izguba društva
Društvo ima poslovno izgubo. V kolikor bi ugotavljal dejanske prihodke in odhovke, bi društvo od donacij plačalo davek od dobička. Če pa uporabim metodo sorazmernosti odhodkov glede na pridobitnost, pa je davčna izguba.
Lansko leto ni bilo obdavčljivh prihodkov, ker so bile dotacije občine nepridobitne.
Je kaj sporno, če uporabljam metodo sorazmernosti?
Lansko leto ni bilo obdavčljivh prihodkov, ker so bile dotacije občine nepridobitne.
Je kaj sporno, če uporabljam metodo sorazmernosti?
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko

Lahko razložite. Če ima društvo poslovno izgubo, kakšne pa ima stroške, da potem ob upoštevanju donacij kot pridobitne dejavnosti plača davek. To pomeni, da je dobilo donacije (ali dotacije) več kot ima obdavčjivih stroškov.
Če prav razumem razmejitev obdavčljivo/neobdavčljivo - vse kar dobiš je obdavčljiv prihodek (razen prilivov iz dohodnin), in če imaš dovolj pravih stroškov (kot društvo, ki se ukvarja z dejavnostmi , ki jih ne more zaračunati drugim v profitnem smislu - ima dovolj stroškov in če stroškov nima, pomeni to davek na dobiček.)
Mogoče sem vse pomešala, ker mi vprašanje ni dovolj jasno.
Če prav razumem razmejitev obdavčljivo/neobdavčljivo - vse kar dobiš je obdavčljiv prihodek (razen prilivov iz dohodnin), in če imaš dovolj pravih stroškov (kot društvo, ki se ukvarja z dejavnostmi , ki jih ne more zaračunati drugim v profitnem smislu - ima dovolj stroškov in če stroškov nima, pomeni to davek na dobiček.)
Mogoče sem vse pomešala, ker mi vprašanje ni dovolj jasno.
Mirko, če boste v društvu zapisali v pravilnik, da ugotavljate /delite stroške med pridobitno in nepridobitno dejavnostjo sorazmerno, potem bo to za vas in davčni organ pravilno (27. člen Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb). Kolikor pa boste usmeritev spreminjali iz leta v leto, ker vam tako bolj ustreza da se izognete plačilu davka, potem pa to ne bo pravilno.
Lp
Lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Sedaj smo v fazi "razmišljanja"... Stroške lovskega društva sem že med letom evidentiral (za vsak primer) ločeo, Odprl sem stroškovi mesti. Kar se nanaša na lovišče, sem dsmatral kot pridobitno, ostalo po ključu. Ključ uporabljajo interno že nekaj let. Razlika je sicer cca 10 %, a večji so če jih upoštevam proporcionalno.
Sicer bo glavna aktivost čez leto spisati računovodskei pravilnike. Le ne vem, (to sem v nekem odgovoru že omeil), kako bi bilo, če v pravilnik damo možnost uporebe obeh variat - tako možnost je omeil predavatlej na nekem seminarju... .
Sicer bo glavna aktivost čez leto spisati računovodskei pravilnike. Le ne vem, (to sem v nekem odgovoru že omeil), kako bi bilo, če v pravilnik damo možnost uporebe obeh variat - tako možnost je omeil predavatlej na nekem seminarju... .
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko

Sicer..... zakon pravi: , ter dejanski ali sorazmerni stroški te dejavnosti izvzamejo iz davčne osnove: menim, da je mogoče ali dejanske ali pa sorazmerne, ne pa za določene namene dejanske in za druge namene pa sorazmerne.
Če "dejanske stroške" pojmujemo kot direktne stroške pridobitne dejavnosti h katerim sodi tudi del splošnih stroškov (skupnih stroškov), pa moramo sprejeti določena sodila na podlagi katerih jih bomo "prišteli" k pridobitni dejavnosti. In če se bo sodilo imenovalo: sorazmernost/ pribitka splošnih stroškov direktnim stroškom pridobitne dejavnosti- nepridobitne dejavnosti, bo to zapisano v pravilniku. Da pa boste to lahko ugotovili je potrebno odpreti vsaj tri stroškovna mesta: pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost, skupni stroški obeh dejavnosti.
lp
Če "dejanske stroške" pojmujemo kot direktne stroške pridobitne dejavnosti h katerim sodi tudi del splošnih stroškov (skupnih stroškov), pa moramo sprejeti določena sodila na podlagi katerih jih bomo "prišteli" k pridobitni dejavnosti. In če se bo sodilo imenovalo: sorazmernost/ pribitka splošnih stroškov direktnim stroškom pridobitne dejavnosti- nepridobitne dejavnosti, bo to zapisano v pravilniku. Da pa boste to lahko ugotovili je potrebno odpreti vsaj tri stroškovna mesta: pridobitna dejavnost, nepridobitna dejavnost, skupni stroški obeh dejavnosti.
lp
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Ali mi lahko kdo razloži kaj je nepridobitna dejavnost v društvu - oziroma boljše vprašanje : katere stroške bi šteli kot stroške za nepridobitno dejavnost.
Mi smo športno društvo in za nas so vsi stroški v zvezi z dejavnostjo športa - torej vsi v zvezi z nepridobitno dejavnostjo. Prejemamo dotacije iz občinskih sredstev, dohodninska sredstva, prispevke članov ter sponzoriranje.
Jaz razmišljam, da vse razen dohodninskih sredstev gre v obdavčljiv prihodek in vsi moji stroški so odbitna postavka. Ker pa imam več stroškov kot prihodkov beležim izgubo in manjšam družbeniški sklad.
Prosim - ali pravilno razmišljam.
Mi smo športno društvo in za nas so vsi stroški v zvezi z dejavnostjo športa - torej vsi v zvezi z nepridobitno dejavnostjo. Prejemamo dotacije iz občinskih sredstev, dohodninska sredstva, prispevke članov ter sponzoriranje.
Jaz razmišljam, da vse razen dohodninskih sredstev gre v obdavčljiv prihodek in vsi moji stroški so odbitna postavka. Ker pa imam več stroškov kot prihodkov beležim izgubo in manjšam družbeniški sklad.
Prosim - ali pravilno razmišljam.
-
Mirko Zbačnik
- Moderator

- Prispevkov: 11764
- Pridružen: 15 Jan 2003, 13:03
- Kraj: Bloke, Postojna
- Kontakt:
Kot pridobitno vsekakor dotacije državnih institucij, kot je občina.
Če ste vse stroške porabili za dejavnost društva in s tem niste dosegali prihodkov, oziroma s svojimi storitvami niste konkurirali na trgu, so vsi stroški nepridobitni. S tem mislim nudenje športnih naprav in objektov za plačilo nečlanom društva (člani predvidevam, da to koristijo brezplačno).
Ker nekako "sumim", da še nimate pravilnika o računovodenju (baj ga nima niti 8= % gospodarskih družb), kjer bi določilo tudi kaj je v društvu pridobitna dejavnost, oziroma tudi določili način ugotvljanja pridobitnosti, tudi nimate "računovodskih usmeritev".
Ne vem, kako ste lani delali izkaze, a takrat so bile tudi dotacije občin nepridobitne. V primeru, da bi ugotavljali dejanske pridobitne stroške, verjetno teh ne bi imeli. Imate pa pridobitne prihodke, od katerih plačate davek. V tem primeru je dobro ugotavljati sorazmernost pridobitnih prihodkov in na osnovi tega sorazmerno ugotoviti sorazmerne odhodke (stroške). Tako boste imeli tudi na pridobitni strani izgubo, drugače pa ne.
Zadeva ni tako nostavna. S pravilnikom bi morali določiti vašo usmeritev (dejanski stroški ali sorazmernost).
Kot primer čiste pridobitne dejavnsoti bi bila navadna kmečka veselica, kjer so stroški in prihodki jasni.
Če ste vse stroške porabili za dejavnost društva in s tem niste dosegali prihodkov, oziroma s svojimi storitvami niste konkurirali na trgu, so vsi stroški nepridobitni. S tem mislim nudenje športnih naprav in objektov za plačilo nečlanom društva (člani predvidevam, da to koristijo brezplačno).
Ker nekako "sumim", da še nimate pravilnika o računovodenju (baj ga nima niti 8= % gospodarskih družb), kjer bi določilo tudi kaj je v društvu pridobitna dejavnost, oziroma tudi določili način ugotvljanja pridobitnosti, tudi nimate "računovodskih usmeritev".
Ne vem, kako ste lani delali izkaze, a takrat so bile tudi dotacije občin nepridobitne. V primeru, da bi ugotavljali dejanske pridobitne stroške, verjetno teh ne bi imeli. Imate pa pridobitne prihodke, od katerih plačate davek. V tem primeru je dobro ugotavljati sorazmernost pridobitnih prihodkov in na osnovi tega sorazmerno ugotoviti sorazmerne odhodke (stroške). Tako boste imeli tudi na pridobitni strani izgubo, drugače pa ne.
Zadeva ni tako nostavna. S pravilnikom bi morali določiti vašo usmeritev (dejanski stroški ali sorazmernost).
Kot primer čiste pridobitne dejavnsoti bi bila navadna kmečka veselica, kjer so stroški in prihodki jasni.
Bločeni so počeni, v papirček zaviti in na plank pribiti. (Slovensko ljudko otroško izročilo)
Mirko
Mirko




