Zaposlen tujec! Kakšne spremembe pri obračunu plač?
Moderator: Mirko Zbačnik
Zaposlen tujec! Kakšne spremembe pri obračunu plač?
Zanima me sledeče. S 1.4. smo zaposlili tujca iz BIH. Je potrebno kaj posebej oddajat za tujce na durs ali vse noramalno obračunam kot za domače zaposlene in tam označim samo da je nerezident?
malo čudno vprašanje ampak vseeno
rezident nerezident ? kdo zakaj kaj
meni je rekla na dursu da je vseeno če mu obračunavam olajšavo saj jo potem pri dohodnini ne bo imel oziroma bo imel toliko manj upoštevane, pač dobi manjšo plačo in mu potem dohodnino vrnejo.
kako je s tem
kje piše natančno kdo je rezident, saj ne vejo še sami kakšno državljanstvo imajo
zato je najbolje kar vsem upoštevati ojalšavo
rezident nerezident ? kdo zakaj kaj
meni je rekla na dursu da je vseeno če mu obračunavam olajšavo saj jo potem pri dohodnini ne bo imel oziroma bo imel toliko manj upoštevane, pač dobi manjšo plačo in mu potem dohodnino vrnejo.
kako je s tem
kje piše natančno kdo je rezident, saj ne vejo še sami kakšno državljanstvo imajo
zato je najbolje kar vsem upoštevati ojalšavo
Več je vredna ena izkušnja kot sedem modrih pravil.
6. člen
(rezident)
Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;
4. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
5. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.
7. člen
(nerezident)
(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;
2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;
3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;
b) kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;
4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
b) ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,
c) ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, in
d) bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih letih;
5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.
(2) O izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena odloči pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno potrdilo.
Skupna prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni
Če je zavezanec zadržal središče življenjskih interesov v Srbiji, lahko postane slovenski rezident šele, ko je v katerem koli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupaj več kot 183 dni.
Če je delavec prišel v Slovenijo in se zaposlil v drugi polovici leta, pomeni, da za to davčno leto ne more postati rezident, zato se pri obračunu davčnega odtegljaja od dohodka iz delovnega razmerja (od plače) šteje za nerezidenta.
Navedeno tudi pomeni, da lahko slovenski izplačevalec dohodka* pri obračunu davčnega odtegljaja od plače zavezanca upošteva kot rezidenta Slovenije in s tem upošteva vse olajšave, do katerih so upravičeni slovenski rezidenti, šele, ko je izpolnjen pogoj prisotnosti v Sloveniji skupaj več kot 183 dni v davčnem letu. S tem se pri izplačevalcu dohodka »odpravi tveganje« za predložitev morebitnega popravka predloženih obračunov davčnega odtegljaja, če bi tak delavec zapustil Slovenijo pred potekom 183 dni.
Zavezanec, ki postane rezident Slovenije po poteku prisotnosti v Sloveniji skupaj več kot 183 dni v davčnem letu, lahko uveljavlja tudi vse »neizkoriščene« olajšave za mesece pred izpolnitvijo navedenega pogoja prisotnosti, in sicer v letni napovedi za odmero dohodnine, ki jo mora vložiti za obdobje rezidentstva.
Primer 1: Delavec bo v letu 2009 prisoten v Sloveniji od 1. avgusta do 31. decembra 2009. Status: nerezident za davčne namene (prisoten manj kot 183 dni). Zavezanec ni upravičen do olajšav, ki se priznajo slovenskim rezidentom (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane).
Primer 2: Delavec bo v letu 2009 prisoten v Sloveniji od 1. marca do 31. decembra 2009. Status: rezident za davčne namene (prisoten več kot 183 dni). Izplačevalec* ga pri obračunu davčnega odtegljaja upošteva kot rezidenta po preteku 183 dni, torej od 1. septembra do 31. decembra 2009.
Vse neizkoriščene olajšave za obdobje od 1. marca do 1. septembra 2009 lahko zavezanec uveljavi pri letni napovedi za odmero dohodnine, v katero vpiše obdobje rezidentstva od marca do decembra 2009.
(rezident)
Zavezanec je rezident Slovenije v kateremkoli času v davčnem letu, če v tem času izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. ima uradno prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji;
2. biva izven Slovenije zaradi zaposlitve v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec z diplomatskim ali konzularnim statusom, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član takega javnega uslužbenca in prebiva s to osebo;
3. je bil rezident Slovenije v kateremkoli obdobju preteklega ali tekočega leta in biva izven Slovenije zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu, mednarodni misiji Republike Slovenije ali stalnem predstavništvu Republike Slovenije pri Evropski uniji, kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji, brez diplomatskega ali konzularnega statusa;
b) kot javni uslužbenec ali funkcionar v državnem organu ali organu lokalne skupnosti, in sicer v državi, ki na podlagi vzajemnosti takega uslužbenca ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, ali je zakonec, ki ni zaposlen in ne opravlja dejavnosti, ali vzdrževan otrok takega uslužbenca in prebiva s to osebo;
4. ima svoje običajno bivališče ali središče svojih osebnih in ekonomskih interesov v Sloveniji, ali
5. je v kateremkoli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupno več kot 183 dni.
7. člen
(nerezident)
(1) Ne glede na 6. člen tega zakona, je zavezanec nerezident, če izpolnjuje katerega od naslednjih pogojev:
1. opravlja delo kot oseba z diplomatskim ali konzularnim statusom v Sloveniji v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji skupine tujih držav ali tuje države, ali je zakonec ali vzdrževani družinski član take osebe in prebiva s to osebo, če ni slovenski državljan;
2. bi postal rezident samo zaradi opravljanja dela kot funkcionar, strokovnjak ali uslužbenec mednarodne organizacije, če ni slovenski državljan;
3. bi postal rezident samo zaradi zaposlitve:
a) v diplomatskem predstavništvu, konzulatu ali mednarodni misiji tuje države v Sloveniji kot javni uslužbenec v tehnični ali administrativni funkciji brez diplomatskega ali konzularnega statusa in ni slovenski državljan;
b) kot uslužbenec tuje države v Sloveniji v funkciji, ki ni diplomatska, konzularna ali mednarodna, pod pogojem, da ta tuja država na podlagi vzajemnosti podobnega uslužbenca Republike Slovenije ne šteje za svojega rezidenta;
c) kot uslužbenec v institucijah Evropskih skupnosti, Evropski centralni banki, Evropskem monetarnem institutu ali Evropski investicijski banki, v Sloveniji;
4. je fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
a) bo bivala v Sloveniji izključno zaradi zaposlitve kot tuj strokovnjak za dela, za katera v Sloveniji ni dovolj ustreznega kadra,
b) ni bila rezident v kateremkoli času petih let pred prihodom v Slovenijo,
c) ni lastnik nepremičnine v Sloveniji, in
d) bo bivala v Sloveniji skupno manj kot 365 dni v dveh zaporednih davčnih letih;
5. je fizična oseba, ki biva v Sloveniji izključno zaradi študija ali zdravljenja.
(2) O izpolnjevanju pogojev iz 4. točke prvega odstavka tega člena odloči pristojni davčni organ in o tem osebi izda pisno potrdilo.
Skupna prisotnost v Sloveniji več kot 183 dni
Če je zavezanec zadržal središče življenjskih interesov v Srbiji, lahko postane slovenski rezident šele, ko je v katerem koli času v davčnem letu prisoten v Sloveniji skupaj več kot 183 dni.
Če je delavec prišel v Slovenijo in se zaposlil v drugi polovici leta, pomeni, da za to davčno leto ne more postati rezident, zato se pri obračunu davčnega odtegljaja od dohodka iz delovnega razmerja (od plače) šteje za nerezidenta.
Navedeno tudi pomeni, da lahko slovenski izplačevalec dohodka* pri obračunu davčnega odtegljaja od plače zavezanca upošteva kot rezidenta Slovenije in s tem upošteva vse olajšave, do katerih so upravičeni slovenski rezidenti, šele, ko je izpolnjen pogoj prisotnosti v Sloveniji skupaj več kot 183 dni v davčnem letu. S tem se pri izplačevalcu dohodka »odpravi tveganje« za predložitev morebitnega popravka predloženih obračunov davčnega odtegljaja, če bi tak delavec zapustil Slovenijo pred potekom 183 dni.
Zavezanec, ki postane rezident Slovenije po poteku prisotnosti v Sloveniji skupaj več kot 183 dni v davčnem letu, lahko uveljavlja tudi vse »neizkoriščene« olajšave za mesece pred izpolnitvijo navedenega pogoja prisotnosti, in sicer v letni napovedi za odmero dohodnine, ki jo mora vložiti za obdobje rezidentstva.
Primer 1: Delavec bo v letu 2009 prisoten v Sloveniji od 1. avgusta do 31. decembra 2009. Status: nerezident za davčne namene (prisoten manj kot 183 dni). Zavezanec ni upravičen do olajšav, ki se priznajo slovenskim rezidentom (splošna olajšava, olajšava za vzdrževane družinske člane).
Primer 2: Delavec bo v letu 2009 prisoten v Sloveniji od 1. marca do 31. decembra 2009. Status: rezident za davčne namene (prisoten več kot 183 dni). Izplačevalec* ga pri obračunu davčnega odtegljaja upošteva kot rezidenta po preteku 183 dni, torej od 1. septembra do 31. decembra 2009.
Vse neizkoriščene olajšave za obdobje od 1. marca do 1. septembra 2009 lahko zavezanec uveljavi pri letni napovedi za odmero dohodnine, v katero vpiše obdobje rezidentstva od marca do decembra 2009.
pa še tole:
Obvestilo davčnim zavezancem, ki v Sloveniji nimajo urejenega rezidentskega statusa si mora posameznik, ki želi pridobiti status rezidenta Slovenije na podlagi izpolnjevanja pogoja prisotnosti v Sloveniji skupno več kot 183 dni v davčnem letu, tudi formalno - tj. pri pristojnem davčnem uradu urediti svoj rezidentski status zaradi vpisa statusa v davčni register.
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.g ... Prihod.pdf
Za vsako davčno leto posebaj !!!
Obvestilo davčnim zavezancem, ki v Sloveniji nimajo urejenega rezidentskega statusa si mora posameznik, ki želi pridobiti status rezidenta Slovenije na podlagi izpolnjevanja pogoja prisotnosti v Sloveniji skupno več kot 183 dni v davčnem letu, tudi formalno - tj. pri pristojnem davčnem uradu urediti svoj rezidentski status zaradi vpisa statusa v davčni register.
http://www.durs.gov.si/fileadmin/durs.g ... Prihod.pdf
Za vsako davčno leto posebaj !!!
Jaz bi se navezala na to temo. Delavec iz BIH je zaposlen pri nas od 25.08.2008 do 03.08.2009. Delovnega razmerja mu ne bomo podaljšali.
Za leto 2008 je imel status nerezidenta. V juliju pa je bil prisoten v Sloveniji 183 dni. Ali mu torej za julij lahko obračunam davčno olajšavo? Če se bo zaposlil pri drugem delodajalcu ali naj mu napišem potrdilo, da je bil pri nas zaposlen 7 mesecev in mu lahko drugi delodajalec upošteva olajšavo ali je bolj, da najprej uredi status rezidenta na DURSu in potem prinese potrdilo drugemu delodajalcu, in mu ta lahko upošteva splošno olajšavo?
Za leto 2008 je imel status nerezidenta. V juliju pa je bil prisoten v Sloveniji 183 dni. Ali mu torej za julij lahko obračunam davčno olajšavo? Če se bo zaposlil pri drugem delodajalcu ali naj mu napišem potrdilo, da je bil pri nas zaposlen 7 mesecev in mu lahko drugi delodajalec upošteva olajšavo ali je bolj, da najprej uredi status rezidenta na DURSu in potem prinese potrdilo drugemu delodajalcu, in mu ta lahko upošteva splošno olajšavo?




